Bibaleze.si

Vesela novica za novomeške (doječe) mamice

Špela Zupan

Novice

0
31. 03. 2021 08.15

Najpogostejša mita o dojenju, ki ne držita: "mamica nima dovolj mleka" in "mleko je preveč vodeno". Naštela ju je predstojnica pediatrije v novomeški bolnišnici, Tatjana Pavlin, ki je opozorila, da po njenih opažanjih dojenje upada, morda tudi, ker mamice niso dovolj ozaveščene, nimajo dovolj podatkov, ne dobijo pravih informacij ... Čeprav bi jih morale že med nosečnostjo. Zdaj so pomembni deležniki stopili skupaj in novomeška občina si prizadeva pridobiti naziv Dojenju prijazno mesto, v okviru katerega bodo doječe mamice dobile boljše informacije, imele bodo kotičke za dojenje, na voljo svetovalce za dojenje in skupine za pomoč, pričakali jih bodo napisi "Dojenje je tukaj dobrodošlo". Ker ... prednostim dojenja ni videti konca.

Dojenje

Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčkov in zadnje smernice priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev ter nadaljevanje ob gosti hrani vse do drugega leta starosti otroka. Omogoča zdravo rast in razvoj ter zaščito pred okužbami, tudi za bolne in prezgodaj rojene. Nudi boljše izhodišče za vseživljenjsko zdravje in razvoj; dojenčki, ki so jih mamice dojile, zrastejo v bolj zdrave malčke, otroke, najstnike in odrasle – manjkrat so prekomerno težki, imajo manjše tveganje za razvoj sladkorne bolezni, so uspešnejši v šoli ... Korist je tudi za mamice – doječe si hitreje opomorejo po porodu, pozneje imajo manj kroničnih obolenj ter manjše je tveganje za razvoj raka na dojkah in jajčnikih. Pa še – dojenje je okolju prijazno, je brezplačno in družina lahko v letu dni prihrani okoli 1000 evrov, so nanizali v Nacionalnem odboru za spodbujanje dojenja.

Tudi zato bi morale imeti doječe mamice na vsakem koraku podporo, informacije, sprejemanje, možnosti, priložnosti ... Zato razveseljuje dejstvo, da se tega zavedajo tudi v štirih slovenskih občinah – v Novem mestu, Kranju, Slovenj Gradcu in Mislinji – kjer se prav zato potegujejo za pridobitev naziva dojenju prijaznega mesta. A prestižnega naziva ne bodo dobili kar tako – v dveh letih morajo zadostiti več pogojem. Do konca avgusta 2022 bodo na Mestni občini Novo mesto skupaj s partnerji – Splošno bolnišnico Novo mesto, Zdravstvenim domom Novo mesto in Dolenjskimi lekarnami – izvajali aktivnosti za dosego višje ravni ozaveščenosti nosečnic, staršev in splošne populacije o pomenu in prednostih dojenja. Potrudili se bodo, da čim več institucij, gostinskih ponudnikov in javnih zavodov spodbudijo, da znotraj prostorov poskrbijo tudi za ustrezen kotiček za dojenje. Po besedah novomeške podžupanje Sare Tomšič si želijo "na eni strani zagotoviti čim višjo stopnjo informiranosti pri odločitvi za polno dojenje, na drugi strani pa vplivati na ozaveščenost javnosti o dobrobiti dojenja in zvišati raven strpnosti do hranjenja otrok na javnih mestih. Nihče izmed nas ne obeduje v toaletnih prostorih, zato je prav, da se ljudje zavedajo, da dojenje v javnosti ni sramotno, temveč le osnovna potreba naših najmlajših soobčanov." 

Projekt Dojenju prijazno mesto, ki ga UNICEF Slovenija izvaja v sodelovanju z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja in ministrstvom za zdravje, je usmerjen v zagotavljanje podpore doječim materam in družinam v lokalnem okolju. Cilj je izboljšati pogostnost dojenja na celotnem področju občine kot naravnega, zdravega in običajnega načina zgodnjega hranjenja otrok, pa tudi eden izmed ključnih ciljev Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 je med drugim tudi povečati delež dojenih otrok. Z izvajanjem programa Dojenju prijazno mesto se tako uresničuje nacionalni program, v katerem je dojenje prepoznano kot ključni dejavnik za razvoj poznejših zdravih prehranskih navad posameznika.

Prizadevali si bodo za podporo dojenju v vseh zdravstvenih ustanovah, pri čemer bodo tudi nudili izobraževanja zdravstvenim delavcem; namen je še bolj izobraziti in podučiti medicinske sestre, pediatre in druge, da bi znali vselej in pravilno svetovati doječi materi. "V Splošni bolnišnici Novo mesto smo med prvimi v Sloveniji pridobili naziv Novorojenčku prijazna porodnišnica in Dojenju prijazna zdravstvena ustanova in oba naziva tudi uspešno vzdržujemo. Opažamo, da je informacij v zvezi z dojenjem sicer na pretek v raznih oblikah, a vendar so dostikrat neenotne ali celo zavajajoče. Želimo pa si, da bi nosečnice, doječe mamice in vsi zainteresirani imeli možnost pridobiti informacije in svetovanje v skladu z najnovejšimi strokovnimi dognanji in v okolju, ki je naklonjeno dojenju. Projekt Dojenju prijazno mesto je idealno nadaljevanje naših prizadevanj," je poudarila Tatjana Pavlin, dr. med., specialistka pediatrije, IBCLC in predstojnica oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Novo mesto. 

Na vprašanje, kakšno je stanje – ali slovenske mamice čedalje več ali čedalje manj dojijo –, je odgovorila, da v bistvu ni redno in sistematično zbranih podatkov, ki bi bili sproti shranjeni v nacionalni bazi. Na državni ravni se redno spremlja, koliko je dojenih novorojenčkov ob odpustu iz porodnišnice, informacije imajo pediatri v zdravstvenih domovih, kar pa je zabeleženo zgolj v zdravniških kartonih in ne tudi v zdravstvenem informacijskem sistemu. V novomeški bolnišnici nameravajo sami zbirati podatke na ravni jugovzhodne Slovenije, ko bodo mamice povprašali o dojenju, ko bodo svoje trimesečne dojenčke pripeljale na ultrazvok kolkov. Tako bodo po njenih besedah lahko na nek način tudi spremljali uspešnost vseh aktivnosti, ki jih bodo izvajali v sklopu pridobitve naziva Dojenju prijazno mesto.

Sicer pa se po njenih opažanjih in lastnih izkušnjah na žalost vse manj doji. "Redki, čeprav pogostejši kot pred 20 leti, so primeri, ko se otroci dojijo zelo dolgo, opažamo pa, da vedno več mamic ne doji in da začnejo dodajati gosto hrano zelo zgodaj ... prezgodaj. Po zadnjih smernicah naj bi z uvajanjem začeli okoli šestega meseca starosti dojenčka," je dejala. Meni, da je upad dojenja tudi posledica pridobivanja napačnih informacij in je še toliko pomembneje, da bi bile mamice že med nosečnostjo bolj seznanjene o poteku dojenja. 

"Samo tako lahko namreč dosežemo, da se ne bi prestrašile ob morebitnih zapletih in težavah. Vsak začetek je namreč težak in tudi pri dojenju ne gre vedno vse gladko," je poudarila. "Želimo si, da se mamice takrat ne bi prestrašile, da bi znale poiskati pomoč, da bi premagale morebitne začetne težave in da bi dojile," je izpostavila. "Namreč, prva pomoč pri zapletih je žal prepogosto še vedno steklenička, ki po navadi pomeni začetek konca, saj dojenček hitreje in lažje sesa, morda je lažje tudi staršem. Je pa res škoda, da se dojenje prezgodaj konča, saj so ogromne prednosti. Tudi dolgoročno gledano. Otroci so bolj zdravi, ko že zdavnaj niso več dojeni, in tudi v odrasli dobi so manj so nagnjeni k določenim kroničnim boleznim in imajo manj tveganj za razvoj nekaterih oblik raka. Podobno velja tudi za doječe mamice več mesecev, kot so v življenju dojile, bolj so zdrave, kar se tiče nekaterih bolezni. Z dojenjem smo torej bolj zdravi vsi in prispevamo k splošnemu zdravju celotne družbe," je poudarila.

Izzivi, težave, zapleti ob dojenju – pomembno je, da ne obupate!

Dr. Tatjana Pavlin odsvetuje prehitro poseganje po steklenički in dudi. Opozorila je na mit, ki največkrat v resnici ni dejansko stanje, in sicer, da mamica nima dovolj mleka. "Mleka je točno toliko, kot ga otrok potrebuje. Gre za zakon ponudbe in povpraševanja. Če se otrok veliko doji in je dojka po dojenju prazna, bo za naslednji podoj nastalo več mleka. Če pa dojenčku damo stekleničko ali dudo, ko je zmotno! mleka premalo, dojka ni stimulirana in telo ne dobi signala, da je proizvedlo premalo mleka ... In posledično je mleka iz dneva v dan manj. Sistem ponudbe in povpraševanja je telesna povezava med otrokom in mamico, ki omogoča optimalno dojenje."

"Druga pogosta težava je, ker so mamice prepričane, da mleko ni dovolj kakovostno, da je vodeno ... kar pa seveda ni res," je opozorila. Pri podoju je namreč količinsko resnično veliko začetnega mleka, ki je dejansko pretežno tekočina, vsebuje ogromno koristnih snovi, je zelo sladko, otroka odžeja in potolaži. Zadnje mleko, ki ga dojenček popije proti koncu dojenja, pa vsebuje ogromno beljakovin in maščob, dejansko nahrani in nasiti, od njega otrok pridobiva na teži. Pri podoju je tako ključno vedno dojko izprazniti do konca in ne prehitro zaključiti podoja. V nasprotnem primeru bo dojenček spil prvo mleko, se odžejal, potolažil, zaspal, ampak lahko se zgodi, da ne bo dovolj napredoval na teži. Dojke zato ne smemo prehitro zamenjati; zelo je pomembno za otroka, da dobi zadnje mleko, torej, da dojko izprazni do konca, je razložila.

Dojenje pride zelo prav, če otrok zboli. "Ob prihodu hudo bolnih otrok, ki bruhajo, imajo drisko, prehladna obolenja, težave z dihanjem, na Pediatričnem oddelku opažamo, da predvsem v prvem letu starosti zelo slabo prenašajo drugo gosto hrano. Medtem se še vedno dojijo; pogosto se tudi zgodi, da se vsaj za čas bolezni začnejo znova polno dojiti, s čimer se lahko izognejo infuziji in tudi morebitnim drugim zapletom. Dojenje je torej resnično dobro za vse otroke za zdrave in za bolne," je poudarila.

Ob morebitnih vprašanjih, izzivih, težavah se lahko mamice obrnete na dojenje.org – Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje z izpitom IBCLC.

Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije, mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo (IBCLC) in predsednica Unicefovega Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja (NOSD), je predstavila namen in cilje projekta – 10 korakov do Dojenju prijaznega mesta, ki jih bodo v prihodnjih dveh letih izpolnjevala mesta v fazi pridobivanja naziva, in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) glede dojenja. "Ključni poudarek projekta je izobraževanje zdravstvenih delavcev in vseh, ki pridejo v kontakt z nosečnicami, materami, otroki in družinami. Mesto, ki se pridruži in uresniči pobudo dojenju prijazno mesto, svojim prebivalcem pokaže, da jim želi boljše zdravje, manj neenakosti, bolj zdravo okolje in tudi splošni dolgotrajni napredek. Na ravni države pomagati povečati odstotek izključno dojenih otrok v prvih šestih mesecih in nato ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje dojenja do dveh let starosti otroka ali po želji še naprej," je pojasnila.

V Novem mestu bo med drugim delovala tudi delovna skupina partnerjev programa, načrtovane bodo redne aktivnosti v zdravstvenih ustanovah, nastaja seznam izboljšav za spodbujanje dojenja v Novem mestu, v katerem bodo upoštevali tudi želje, opažanja in pričakovanja doječih mamic. V letih 2021 in 2022 nameravajo izvajati izobraževanja oziroma predavanja o prednostih dojenja za otroke, mamice, družine in druge, skratka za celotno skupnost. Hkrati je predvidena prilagoditev okolja, in sicer z napisi "Dojenje je tukaj dobrodošlo", postavitev klopi za dojenje, ureditev prostorov, namenjenih za dojenje, predvsem, da doječa mati ne bo več v stiski, kam naj gre podojit svojega dojenčka, je razložila Andreja Tekauc Golob.

Z leve proti desni: Tatjana Pavlin, dr. med., specialistka pediatrije, IBCLC in predstojnica oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Novo mesto, podžupanja Mestne občine Novo mesto Sara Tomšič, Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije in mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo (IBCLC), in pred. Renata Vettorazzi, dipl. m. s., univ. dipl. org., IBCLC, podpredsednica NOSD.
Z leve proti desni: Tatjana Pavlin, dr. med., specialistka pediatrije, IBCLC in predstojnica oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Novo mesto, podžupanja Mestne občine Novo mesto Sara Tomšič, Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije in mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo (IBCLC), in pred. Renata Vettorazzi, dipl. m. s., univ. dipl. org., IBCLC, podpredsednica NOSD.FOTO: Š.Z.

Po njenih ocenah pa so doječe matere v Sloveniji največkrat lepo sprejete in je stanje pri nas bolje kot drugje v tujini. "Dojenje v Sloveniji ni nikoli popolnoma upadlo, saj nismo bili toliko pod vplivom zahodne kulture ali industrializacije, kapitalizma, da bi opustili dojenje zaradi ponudbe umetnega mleka," je izpostavila. Slovenske mamice so torej načeloma dojile, čeprav je bilo po njenih besedah obdobje tudi pri nas, ko so celo zdravniki govorili, da je umetno mleko koristnejše, da naj ne pustijo otroka stradati. A na srečo ni opaziti dolgoročnih posledic, čeprav bi bili lahko v resnici dojenčki dojeni dlje. Podatki raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2019 recimo kažejo, da je velika večina – 90,2 odstotka – dojenčkov v prvih dneh in tednih dojena. S starostjo število dojenih upada – pri pol leta je dojenih 54,4 odstotka, med njimi zgolj 5,5 odstotka izključno, 12-mesečnih dojenčkov pa je le še 22,3 odstotka. V povprečju mamice v Sloveniji otroke dojijo sedem mesecev in starši začnejo dodajati mlečno formulo med prvim in tretjim mesecem.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740