Mislite, da vas kliče otrok? Lahko gre za prevaro

Glas je znan. Prepoznali bi ga med tisočerimi. Toda kaj, če na drugi strani telefona sploh ni vaš otrok?

Prav na takšno nevarnost opozarjajo tudi na uradnem profilu slovenske policije, kjer so delili opozorilo o vse pogostejših možnostih zlorabe umetne inteligence za spletne in telefonske prevare.

Tehnologija deepfake oziroma tehnologija globokih ponaredkov je v zadnjih letih močno napredovala. Z uporabo umetne inteligence lahko spletni goljufi ustvarijo prepričljive ponaredke obrazov, glasov in videoposnetkov resničnih ljudi.

Za posnemanje glasu lahko uporabijo zvočne posnetke, ki jih posamezniki objavljajo na družbenih omrežjih ali drugih spletnih platformah. Tako lahko ustvarijo glas, ki zveni skoraj povsem enako kot glas določene osebe.

To pomeni, da lahko prevaranti pokličejo starše in se pretvarjajo, da so njihovi otroci, prijatelji ali drugi družinski člani. Podobno se lahko izdajajo za sodelavce, nadrejene ali poslovne partnerje.

Pogosto si izmislijo nujno situacijo, v kateri naj bi oseba potrebovala takojšnjo finančno pomoč. Prestrašeni svojci zato nimajo veliko časa za razmislek in lahko denar nakažejo, še preden preverijo, ali je klic resničen.

Na nevarnost takšnih prevar je opozoril tudi Interpol, ki je začel mednarodno kampanjo ozaveščanja o zlorabi umetne inteligence. Opozarjajo, da so takšne prevare vse dostopnejše, saj za ustvarjanje prepričljivih ponaredkov ni več potrebno posebno tehnično znanje.

Klasične spletne prevare pogosto prepoznamo po nenavadnem jeziku, slovničnih napakah ali sumljivih povezavah. Pri prevarah z umetno inteligenco pa je lahko vse skupaj videti in zveneti precej bolj verodostojno.

Predstavljajte si, da vas pokliče otrok, ki ga ni doma. Pove vam, da je izgubil denarnico, da je ostal brez telefona ali da se je znašel v nevarni situaciji. V ozadju slišite jok, glas pa je povsem enak njegovemu.

V takšnem trenutku se lahko vklopijo strah, panika in želja, da bi mu čim prej pomagali. Prav na ta čustva računajo goljufi.

Podobno lahko podjetje prejme klic, v katerem se nekdo predstavi kot direktor in zahteva nujno nakazilo denarja. Če glas zveni znano, lahko zaposleni spregledajo, da gre za poskus prevare.

Čeprav so takšni ponaredki vse bolj prepričljivi, obstajajo načini, kako zmanjšati tveganje, da bi postali žrtev prevare.

1. Ne ukrepajte v paniki.

Tudi če ste prepričani, da govorite z otrokom ali drugo bližnjo osebo, si vzemite trenutek. Prevaranti pogosto ustvarjajo občutek nujnosti in zahtevajo takojšnje nakazilo denarja. Prav zato je pomembno, da ne sprejemate finančnih odločitev pod pritiskom.

2. Prekinite klic in osebo pokličite sami.

Če vas nekdo pokliče in prosi za denar, prekinite pogovor. Nato osebo pokličite na njeno običajno telefonsko številko, ki jo že imate shranjeno. Ne uporabljajte številke, ki vam jo je posredoval domnevni klicatelj.

3. Z družinskimi člani se dogovorite za skrivno geslo.

To je eden preprostejših načinov preverjanja identitete. Z otroki, starši in drugimi bližnjimi se dogovorite za posebno besedo ali frazo, ki jo poznate samo vi. Če se znajdete v nenavadni situaciji, jo lahko uporabite za preverjanje, ali je oseba res tista, za katero se predstavlja.

4. Zaščitite svoje spletne račune.

Vklopite dvostopenjsko oziroma večfaktorsko avtentifikacijo, kjer je to mogoče. Ta dodatna zaščita oteži nepooblaščen dostop do vaših računov. Tudi pri večjih poslovnih nakazilih naj podjetja uporabljajo večstopenjsko preverjanje in ne sprejemajo finančnih zahtev zgolj na podlagi telefonskega klica.

5. Bodite previdni pri objavljanju posnetkov na spletu.

Fotografije in videoposnetki, ki jih objavljamo na družbenih omrežjih, lahko vsebujejo podatke, ki jih drugi uporabijo za ustvarjanje lažnih vsebin. Razmislite, katere posnetke delite javno in kdo lahko dostopa do njih.

6. Če posumite na prevaro, jo prijavite.

Če prejmete sumljiv klic ali ugotovite, da ste postali žrtev takšne prevare, o tem čim prej obvestite policijo. Če ste že nakazali denar, se nemudoma obrnite tudi na svojo banko.

Umetna inteligenca odpira številne možnosti, vendar jo lahko posamezniki zlorabijo tudi za manipulacijo in finančne prevare. Dejstvo, da prepoznamo glas bližnje osebe, zato ni več nujno dovolj za zanesljivo potrditev njene identitete.

Kot poudarjajo v mednarodni kampanji Interpola, je pomembno, da se ustavimo, preverimo identiteto in ne nasedemo čustvenemu pritisku.

Če vas torej nekega dne pokliče otrok in v solzah prosi za denar, ne hitite z nakazilom. Najprej preverite, ali je res na drugi strani telefona.

Včasih lahko nekaj minut previdnosti prepreči veliko finančno škodo.

Viri: Gov.si, Slovenska policija, Interpol