Pred zaključkom jesenskih počitnic so slovenski psihologi na začetku novembra pristojne institucije pozvali, da bi pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije upoštevali tudi njihova znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije na otroke in mladostnike, ki pa jih žal ni malo. "Zavedamo se, da je iskanje optimalnih rešitev v dani situaciji izjemno zahtevno, da je neznank mnogo in da so časovni pritiski veliki. A posledice večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenj otrok in mladostnikov so nepredstavljive in njihovo preprečevanje mora biti ena od prioritet," pojasnjujejo slovenski psihologi in poudarjajo, da lahko že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta.
Psihologi izpostavljajo tudi dejstvo, da je v zadnjem obdobju objavljenih vse več dokumentov in študij, ki zaskrbljenost stroke podkrepljujejo z empiričnimi podatki. Otroci in mladostniki (oziroma njihovi starši) v različnih okoljih poročajo o sledečih težavah v psihosocialnem delovanju:
- občutkih osamljenosti,
- zaskrbljenosti,
- simptomih anksioznosti in depresivnosti,
- specifičnih strahovih, vezanih na zdravje,
- smrti,
- ekonomskem statusu družine in šolanju,
- razdražljivosti,
- motnjah spanja in teka,
- kronični utrujenosti,
- še posebej zaskrbljujoča pa so nekatera poročila o povečevanju samomorilnosti pri mladostnikih.
Sistematičnih podatkov o spremembah v psihosocialnem funkcioniranju slovenskih otrok in mladostnikov v času prvega vala epidemije in po njem sicer (še) nimajo, vendar pa poročila domačih nevladnih organizacij, svetovalnih delavcev v vrtcih in šolah ter izkušnje kliničnopsihološke prakse potrjujejo znanstvene ugotovitve iz tujine in kažejo, da je breme epidemije covida-19 za otroke in mladostnike zelo veliko.
Še posebej ogroženi otroci, ki živijo v revnih pogojih
Slovenski psihologi pri tem opozarjajo, da so zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin in neustreznih pogojev bivanja še posebej ogroženi otroci, ki živijo v revščini, teh pa je bilo po podatkih SURS že pred epidemijo več kot 45.000. Dejavniki tveganja se pri njih praviloma seštevajo, zato je pomen vrtca in šole kot varovalnega dejavnika pri njih še večji kot pri njihovih vrstnikih. "Menimo, da bi bilo za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov izrednega pomena, da se v algoritme odločanja o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa vključijo vse navedene informacije ter se iščejo rešitve, ki bi omogočile vsaj delno prisotnost v šolah in vrtcih za vse otroke in mladostnike. To bi jim omogočilo dostop do pedagoškega procesa ter vseh ostalih koristi bivanja v šolski skupnosti," izpostavljajo slovenski psihologi v pozivu, ki so ga podpisali predstavniki psihološke stroke dr. Andreja Mikuž, predsednica Sekcije za otroško in mladostniško klinično psihologijo Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, doc. dr. Jana Kodrič, predsednica Strokovnega sveta Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, izr. prof. dr. Bojan Musil, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Matija Svetina, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ter prof. dr. Mojca Juriševič, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije.

Pregled nekaterih psihosocialnih posledic dolgotrajnega omejevanja življenja otrok in mladostnikov
Poslabšanje kakovosti odnosov v družini
Zdravstvena in ekonomska tveganja, delo od doma ter hkratna skrb za predšolske otroke in/ali podpora pri šolanju na domu so dejavniki, ki pomembno otežujejo starševstvo in neugodno vplivajo na kakovost medosebnih odnosov v družini.
Večje tveganje za nasilje v družini
S pritiski na starše se stopnjuje tudi tveganje za vse vrste nasilja v družini. Prihaja do poglabljanja stisk otrok, še posebej tistih, ki živijo v družinah s konfliktnimi medosebnimi odnosi ter z družinskimi člani z duševnimi motnjami in boleznimi odvisnostmi.
Negativni učinki večje uporabe elektronskih medijev
Učenje doma je v veliki meri načrtovano s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Zmožnost večine otrok in mladostnikov za samonadzor pri času in načinu uporabe različnih elektronskih medijev je šibka, pretirana raba pa ima dokazano neugodne učinke na kognitivne funkcije, spanje, razpoloženje ter pogostost gibalne dejavnosti in proste igre.
Povečano tveganje za spletno nasilje in zlorabe
Dodaten dejavnik tveganja ob nenadzorovani rabi elektronskih medijev je izpostavljenost medvrstniškemu nasilju ter nevarnosti zlorabe otrok na spletu. Starševski nadzor je na tem področju sicer bistven, vendar ne zadosten. Šole, pogosto v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, s preventivnimi programi in ciljnim svetovanjem pomembno prispevajo k samozaščitnemu ravnanju otrok in dopolnjujejo starševski nadzor.
Premalo proste igre in gibanja
Zdrav življenjski slog, ki je pomemben zaščitni dejavnik, poleg kakovostne prehrane vključuje dovolj pogosto in kakovostno gibanje, tudi na prostem, ter dovolj spanja. Pogosto spregledana, a izrednega pomena za otrokov razvoj in učenje, je tudi zadostna količina proste igre, z vrstniki in samostojno. Vse to otrokom omogoča struktura šolskega dneva ali dneva v vrtcu. Zaradi svojih razvojnih značilnosti otroci in mladostniki brez zunanjega okvira, ki ga dajeta šola in vrtec, kljub trudu staršev, ki imajo še druge zadolžitve ali delo zunaj doma, tovrstnih rutin ne morejo vzdrževati.
Manjša učinkovitost učenja
Učinkovitega samostojnega učenja doma so daljše obdobje zmožni le redki učenci in dijaki. Poleg samega poučevanja je za uspešno učenje namreč bistveno sodelovanje z vrstniki in pedagoškimi delavci, ki je pomemben motivator in pospeševalec učenja. To velja za vse otroke, še bolj pa za tiste, ki so vključeni v programe zgodnje obravnave, ter za učence in mladostnike s posebnimi potrebami, ki se šolajo v prilagojenih programih ter v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Pri njih sta za napredek ključna izvajanje individualiziranega programa in kontinuirana podpora strokovnjakov otroku in družini.
Izključenost iz vrstniških skupin
Za otroke in mladostnike je čas, ki ga ne preživijo v krogu družine, enako pomemben za učenje in zdrav razvoj kot čas, ki ga preživijo z družino. Vključenost v vrstniško skupino in medvrstniška podpora sta dva od najpomembnejših dejavnikov, ki varovalno vplivajo na razvoj in duševno zdravje.
Pomanjkanje podpore odraslih izven družine
V šolskem in drugih okoljih izven kroga družine imajo otroci in mladostniki priložnost za vzpostavljanje odnosov z zaupanja vrednimi odraslimi osebami, ki niso njihovi družinski člani. Vse to so nezamenljive priložnosti za socialno učenje, za otroke iz obremenilnih družinskih okolij pa možnost za zaščito in podporo, kadar so doma ogroženi oziroma v stiski.
Otežen dostop do svetovalnih služb in strokovne pomoči
Izjemnega pomena je tudi dostopnost do storitev svetovalnih služb ter različnih oblik dodatne strokovne pomoči. Prepoznavanje in pristopanje k otrokom in družinam v stiski je na daljavo oteženo; ključno je, da imajo strokovni delavci z otroki in mladostniki vsaj deloma tudi neposreden stik.
Otežen dostop do služb s področja duševnega zdravja
Za tiste otroke in mladostnike, ki v času epidemije doživljajo težje ali celo neobvladljive stiske, in tiste, ki so že pred epidemijo potrebovali storitve služb s področja duševnega zdravja, pa je pomembno, da te delujejo v največji možni meri. Pridružujemo se pobudi specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, da se intenzivno iščejo možnosti, kako ohraniti delovanje služb v vseh treh sektorjih – zdravstvu, šolstvu in socialnem varstvu.
Stresen povratek po daljši prekinitvi za otroke z razvojnimi motnjami
Čeprav je bilo doživljanje ukrepov samoizolacije za določene otroke in mladostnike z razvojnimi motnjami, kot sta motnja avtističnega spektra ter motnja aktivnosti in pozornosti, v nekaterih vidikih pozitivno, pa so zanje obremenilne večkratne spremembe v rutinah. Tudi povratek v šolo in socialne skupine po daljšem obdobju ne potekata brez izzivov, ki jih zanje predstavljata druženje in učenje skupaj z drugimi.
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV