Kje si rodila in kako je potekal porod? Si bila zadovoljna z uslugami porodnišnice oz. osebjem?

Rodila sem v šempetrski porodnišnici. Lažji popadki so se pričeli okoli 21. ure in bila sem prepričana, da so lažni, ker se mi je to dogajalo že ves teden. Po enajsti uri so se začeli stopnjevati, tako da so bili med polnočjo in eno uro že na 3 minute. Takrat sva s partnerjem skočila v porodnišnico (ki je blizu najinega doma). Jaz sem želela biti čim več časa doma, ker sem vedela, da sem doma najbolj sproščena. Ko sva prišla v porodnišnico, sem bila že 5 cm odprta. Ob 4.44 je bila rojena Sofia. Rodila sem brez epiduralne, brez carskega. Ne bom rekla, da je bilo lahko, kot da bi odšla 'na kafe', ampak je bilo vsaj hitro. Babice in sestre so bile zlate. Počutila sem se varno in če bi se še enkrat odločala, bi izbrala šempetrsko porodnišnico. 

Kakšne misli so se ti podile po glavi med samim porodom? O čem si razmišljala? 

Razmišljala sem: "Če so dale skozi vse (moja mama, moja nona …), bom tudi jaz. Sem močna in takšna bo tudi moja hči." Sploh mi ni prišlo na pamet, da bi bilo kaj narobe v tistem momentu. Sem dihala in si govorila, da jutri ob tej uri bo vse mimo in boš že imela dojenčka. 

In trenutek, ko si svojo prvorojenko prijela v naročje? Na kakšne načine te je materinstvo spremenilo oz. vplivalo nate? Kaj opažaš?

Seveda sem jokala, se smejala … Nepopisno. Še sedaj, ko podoživljam, dobim kurjo polt. Materinstvo me za zdaj ni drastično spremenilo, vendar opažam, da sem postala veliko bolj potrpežljiva do vsega.

Kdo je izbral ime za vajino prvorojenko? Je za tem kakšna zgodba ali vama je bilo ime preprosto všeč?

Ime Sofia mi je bilo že dolgo všeč, vendar sem oklevala, ker je sedaj kar pogosto. Vso nosečnost sva razmišljala v drugo smer, kakšen dan pred porodom pa sva spet pričela z imenom Sofia. Potem na dan poroda sem prepustila partnerju, da se tisti moment ob rojstvu odloči. In se je za Sofio.

Imela si to srečo, da je bil partner lahko ob porodu prisoten. Kakšni so bili pogoji, da je bil lahko poleg? Kako pa je on dojemal vse skupaj, je bil dobra opora? 

S partnerjem sva opravila hitri test, ki je bil negativen, zato je Jani lahko bil ob meni med porodom in nekaj časa po njem. Čeprav je mogoče imel občutek, da ni za nobeno rabo, je meni predstavljal veliko oporo … že samo, da je bil tam in mi ponujal vodo po požirkih.

V eni izmed objav si opisala svoje sprejemanje 'novega, poporodnega telesa'. Lahko več o tem?

Ko sem rodila, sem se počutila, kot da to ni moje telo. Malo sem se celo bala pogledati v ogledalo. Pa niti ne zaradi pridobljenih kilogramov, ampak vse je tako mehko, drugačno, ranljivo. Pustila sem času čas in sedaj po štirih mesecih se že počutim nazaj v moji stari koži. Čutim, da nazaj pridobivam moč.

Kakšna je tvoja dnevna rutina zdaj, ko si na porodniškem dopustu? Kaj najraje počneta z dojenčico?

Zjutraj jo poskušam prehiteti in vstanem prva okoli 6.00 zjutraj, da lahko v miru pojem zajtrk, se pripravim za dan in mogoče kaj na hitro pospravim. Potem sledi previjanje, dojenje, preoblačenje in ker je zjutraj najboljše volje, se radi igrava na tleh in narediva kakšno vajo za gibalni razvoj. Potem se odpraviva na zrak z vozičkom. Čas za moje kosilo in nato spet ven z vozičkom. Ogromno hodim, ker Sofia najraje spi v vozičku. Domov se vrneva približno ob uri, ko se vrne partner iz službe. Takrat imam kakšno urico proste roke. In je že čas za večerjo, tuš, dojenje, previjanje, pravljico ... In končno spanje.

Še ujameš kakšen trenutek zase? Kaj takrat najraje počneš?

Kadar je Sofia s tatkotom, jaz kaj posnamem za moj Instagramov profil, čistim – klasika in telovadim. No, včasih samo preprosto ležim (smeh). Enkrat do dvakrat na teden si vzamem eno uro in grem sama iz hiše v fitnes. To mi res paše, da odklopim glavo in sem sama s seboj. 

Kaj pa bi povedala na temo skupne nosečnosti in rojstva otrok s prijateljico, Evo Ostrokljun? Meniš, da je lahko izkušnja nosečnosti in materinstva morda kaj lažja, če imaš nekoga ob sebi, ki gre skozi podobne reči v istem obdobju? Se obrneta druga k drugi po nasvet?

Definitivno je super, če imaš ob sebi prijateljice, sestro, mamo, teto … žensko, na katero se lahko obrneš. Na srečo sva z mojo najboljšo prijateljico zanosili istočasno, kar je neverjetno. Rodili sva v razmahu štirih dni. Ker je Eva že drugič mamica, jo velikokrat povprašam za nasvet in ker sta najini hčerki isto stari, je super, ker se obe soočava z istimi 'problemi'. In ja, včasih tudi jaz njej kaj svetujem, kar preberem oziroma se nam zgodi doma.

In morda še nasvet za vse, ki so noseče prvič – kaj bi jim svetovala oz. če bi vedela, kako in kaj te čaka, kaj bi svetovala noseči sebi, bi naredila kaj drugače, morda razmišljala drugače? 

Jaz bi rekla, naj se po porodu 'dajo v mir'. Torej nekaj časa preprosto namenijo okrevanju, spoznavanju. Naj odklopijo telefone, prepustijo kuhanje in kosila mami, tašči. Naj prosijo za pomoč in se veliko pogovarjajo s svojim partnerjem. Ko moja Sofia joče, vedno pomislim, da je to normalno, ker je dojenček. Dojenčki jokajo. Tudi, če ji trenutno ne znam pomagati, je glavno to, da sem ob njej in jo potolažim. Jaz sem zanjo najpomembnejša in ona je zame.