Koliko jajčec ima ženska in kaj to pomeni za plodnost?

Deklica se rodi z vsemi jajčeci, ki jih bo imela v življenju, njihovo število pa začne upadati že dolgo pred prvo menstruacijo.

To dejstvo pogosto sproža vprašanja o plodnosti, biološki uri in vplivu starosti na možnosti za zanositev. Toda ali manjše število jajčec res pomeni manj možnosti za nosečnost? In zakaj strokovnjaki vedno poudarjajo tudi njihovo kakovost?

Po podatkih portala Healthline ima ženski plod v maternici okoli 20. tedna nosečnosti kar šest do sedem milijonov nezrelih jajčnih celic. Nato njihovo število začne upadati. Ob rojstvu jih ostane približno en do dva milijona, do pubertete pa le še okoli 300.000 do 500.000.

Čeprav se te številke zdijo visoke, bo večina žensk v celotnem reproduktivnem obdobju ovulirala le okoli 300 do 500 jajčec. Preostala se naravno izgubijo v procesu, ki mu strokovnjaki pravijo atrezija.

Ko govorimo o plodnosti, večina pozornosti pade na število jajčec. Toda strokovnjaki opozarjajo, da je pogosto še pomembnejša njihova kakovost.

Po podatkih American College of Obstetricians and Gynecologists (ACOG) se kakovost jajčec z leti zmanjšuje, zato je možnost zanositve po 35. letu praviloma nižja kot v dvajsetih ali zgodnjih tridesetih letih. Hkrati se povečuje tudi tveganje za kromosomske nepravilnosti.

To ne pomeni, da po 35. letu ni mogoče zanositi. Pomeni pa, da telo s starostjo proizvaja manj jajčec, med preostalimi pa je več takšnih, ki se ne morejo razviti v zdravo nosečnost.

Na število jajčec ne moremo bistveno vplivati, lahko pa vplivamo na okoliščine, ki podpirajo reproduktivno zdravje.

Po priporočilih organizacije American Society for Reproductive Medicine (ASRM) so med dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na plodnost:
- kajenje,
- čezmerno pitje alkohola,
- izrazita debelost ali prenizka telesna teža,
- nezdravljene spolno prenosljive okužbe,
- kronični stres,
- nekatere zdravstvene težave, kot sta endometrioza in sindrom policističnih jajčnikov.

Zdrav življenjski slog sicer ne more ustaviti naravnega staranja jajčec, lahko pa pomaga ohranjati splošno reproduktivno zdravje.

Ženske, ki jih zanima njihova plodnost, vse pogosteje slišijo za preiskavo AMH oziroma anti-Müllerjev hormon.

Po pojasnilih klinike Cleveland Clinic AMH pomaga oceniti tako imenovano ovarijsko rezervo, torej približno zalogo preostalih jajčec v jajčnikih. Nizek rezultat še ne pomeni neplodnosti, prav tako visok rezultat ne zagotavlja hitre zanositve. Gre predvsem za enega od podatkov, ki zdravnikom pomaga oceniti reproduktivno stanje posameznice.

Mit: Vsak mesec izgubimo le eno jajčece

Ne drži. Med vsakim ciklom se začne razvijati več jajčec, vendar običajno dozori le eno. Ostala propadejo.

Mit: Če imam redne menstruacije, je moja plodnost enaka kot pri dvajsetih

Reden menstrualni cikel še ne pove vsega o kakovosti jajčec ali ovarijski rezervi. Oboje se spreminja tudi pri ženskah z rednimi menstruacijami.

Mit: Zdrav življenjski slog lahko prepreči staranje jajčec

Zdrav življenjski slog je pomemben, vendar ne more ustaviti naravnega upadanja plodnosti, povezanega s starostjo.

Mit: Težave s plodnostjo se pokažejo šele, ko ženska poskuša zanositi

V nekaterih primerih lahko zmanjšano ovarijsko rezervo odkrijejo že prej, na primer z ginekološkimi pregledi ali meritvijo AMH.

Eden najbolj fascinantnih podatkov o ženskem telesu je, da se vsaka ženska rodi z vsemi jajčeci, ki jih bo imela v življenju. Njihovo število skozi leta neprestano upada, vendar na plodnost ne vpliva le količina, temveč tudi kakovost jajčec.

Prav zato strokovnjaki svetujejo, da se ženske o vprašanjih plodnosti, še posebej če načrtujejo nosečnost v poznejših letih, pravočasno pogovorijo s svojim ginekologom. Poznavanje delovanja lastnega telesa namreč ne pomeni pritiska zaradi biološke ure, temveč omogoča bolj informirane odločitve o prihodnosti.

Viri: Healthline, American College of Obstetricians and Gynecologists (ACOG), American Society for Reproductive Medicine (ASRM), Cleveland Clinic