Ko je bila stara 16 let, je Denise sama sprožila splav. V ameriškem Misisipiju, kjer je živela, je spoznala žensko. Dala ji je "zelišča" za čaj, ki ga je pila več dni. Bila je v internatu in njeno družino so v lokalnem okolju vsi poznali, zato nosečnost ni bila izbira. Trpela je. Spominja se, kako je nesla plod, zavit v brisačo, na pokopališče ob internatu. Pustila ga je v jarku. Bilo ji je zelo hudo in spomin je še danes živ.

Po njenih besedah ni bila edina dijakinja, ki je to storila. "Poznam ženske, ki so pile belilo in vodko, uživale zelišča, o katerih so brale na spletu," je povedala za Sky News. V vseh letih se v ZDA ni veliko spremenilo. Na tisoče Američank se še danes vsako leto zateče k po njihovem prepričanju edini možnosti za končanje nezaželene nosečnosti - same sprožijo splav, s čimer mnoge resno ogrozijo svoje življenje. Razlog: splav je težko dostopen in plačljiv - stane od 500 do 600 evrov.

Zavrnili obravnavo zakona o umetni prekinitvi nosečnosti
Splav strogo prepovedan od šestega tedna nosečnosti dalje

Ena od zdravnic Andrea Chiavarini, ki ima kliniko za splave v Oklahomi, je dejala: "Tukajšnjo situacijo bi lahko primerjali z državami v razvoju. K nam prihajajo ženske iz Teksasa, Louisiane, Arkansasa, ki na poseg čakajo tudi po več ur." Sama celo večkrat odpotuje v druge države, kjer opravlja splave na območjih brez klinik. Večkrat na dan opravi kar 20 posegov.

Ena od žensk je čakala na kliniki s partnerjem. Za njo je bila šesturna vožnja. Poročena študentka, še pripravljena imeti otroka, je razložila. Po njenih besedah je v državi, kjer stanuje, ob odločitvi za splav naletela na oster odziv. "Bilo je zelo hudo. Poklicala sem na okoli 10 klinik, pet v mojem mestu in pet drugod. Niso mi želeli dati nobenih informacij o splavu. Bili so zelo nesramni," je povedala.

Hudo je v Oklahomi, kjer imajo samo tri klinike. Če gre kar koli narobe v nosečnosti, če je ogroženo življenje nosečnice ali ob hudih razvojih nepravilnostih ploda, mora ženska pripotovati v glavno mesto Oklahoma City. Lastnica klinike in borka za pravice žensk Julie Burkhart je opozorila tudi na grožnje, ki jih stalno prejemajo podporniki splava in zdravniki, ki jih opravljajo. Ljudi poziva, naj se borijo za ohranitev pravic, naj pritiskajo na svoje predstavnike v kongresu. Ne samo, da ženske ogrožajo svoja življenja, obenem kršijo zakon.

Ob volitvah v kongres se številne Američanke namreč bojijo morebitnih sprememb zakonodaje v smislu prepovedi. Republikanski predstavnik Oklahome Justin Humphrey na primer upa, da bo možnost za splav kmalu še bolj otežena. "Sem zelo proti splavu," je dejal za Sky News. "Po mojem mnenju bi morali imeti besedo tudi očetje. Morali bi jim svetovati, da bi se lažje odločili," je prepričan. Po volitvah sicer ne pričakuje radikalnih sprememb, a verjame, da bodo imele države kmalu več avtonomnosti pri odločitvi, kdo bo imel pravico do splava in kako dostopen bo.

Okrevanje po splavu s pomočjo joge
Ali splav žensko čustveno uniči?

Tako je v Sloveniji

V Sloveniji je pravica do splava zagotovljena od leta 1952, danes pa je zapisana v Ustavi. Ustavna pravica je, da se ženska svobodno odloča o rojstvu otrok. V nobenem primeru pa ni lahka odločitev o splavu. Čeprav je tabu tema in so tudi nasprotniki, pa na srečo ni potrebe, da bi ga ženske opravljale same. Opravljajo ga na zahtevo do 10. tedna nosečnosti, pozneje odloča komisija. Edini pogoj je, da ženska ve, kaj počne, zato tudi pri mladoletnicah načeloma ni potrebno soglasje staršev ali skrbnikov. Prekinitev nosečnosti opravijo v kateri koli bolnišnici z ginekološko-porodnim oddelkom, stroške krije zdravstveno zavarovanje.