Katero sadje je dobra izbira v nosečnosti?

Dobra novica je, da je večina sadja med nosečnostjo varna. Strokovnjaki navajajo, da lahko nosečnice uživajo raznovrstno sadje in zelenjavo, saj sta pomembna vira vitaminov, mineralov in vlaknin. Te med drugim pomagajo pri prebavi in lahko prispevajo k preprečevanju zaprtja, ki je v nosečnosti precej pogosto.

Pomembno pa je, da je sadje dobro oprano, sveže in pravilno shranjeno. Posebno pozornost je treba nameniti tudi že narezanemu sadju, ki mora biti ustrezno ohlajeno.

Nosečnice lahko uživajo različne vrste sadja, pri čemer je priporočljivo, da prehrana ni omejena le na nekaj priljubljenih vrst. Vsako sadje namreč vsebuje nekoliko drugačno kombinacijo hranilnih snovi.

Jabolka in hruške: vsebujejo vlaknine, ki podpirajo prebavo. Najbolje jih je uživati cele, dobro oprane.

Banane: so vir kalija in vsebujejo tudi vitamin B6.

Pomaranče in drugi citrusi: vsebujejo vitamin C, ki med drugim pomaga pri absorpciji železa iz rastlinskih živil.

Kivi: je bogat z vitaminom C in vlakninami.

Jagode, maline, borovnice in drugo jagodičevje: vsebujejo vlaknine in različne rastlinske snovi, ki so del uravnotežene prehrane.

Breskve in drugo sezonsko sadje: poskrbijo za raznolikost in prispevajo k dnevnemu vnosu vitaminov ter mineralov.

Ameriško združenje porodničarjev in ginekologov priporoča uživanje različnih živil iz vseh skupin, med njimi tudi sadja. Nosečnice lahko izbirajo med svežim, zamrznjenim, konzerviranim in suhim sadjem, vendar je praviloma bolje dati prednost celemu sadju kot sadnim sokovom. Cel sadež namreč vsebuje tudi vlaknine.

Na seznamih živil, ki naj bi se jim nosečnice izogibale, se pogosto znajdeta tudi ananas in grozdje. A za njuno splošno izločitev iz prehrane ni dobrega razloga.

Ananas vsebuje encim bromelain, zaradi katerega se je razširilo prepričanje, da lahko povzroči krčenje maternice ali celo sproži porod. Vendar običajna porcija svežega ananasa ni razlog, da bi ga nosečnice morale izločiti iz jedilnika. Enako velja za grozdje: nosečnice ga lahko uživajo, če jim ustreza in nimajo posebnih zdravstvenih omejitev.

Pomembno je razlikovati med običajnim uživanjem sadja in prehranskimi dopolnili ali koncentriranimi izvlečki. Slednji lahko vsebujejo precej večje količine posameznih snovi, zato jih nosečnice ne bi smele jemati brez posveta z zdravstvenim strokovnjakom.

Tudi nosečnice z nosečniško sladkorno boleznijo praviloma ne potrebujejo popolne odpovedi sadju. Morajo pa biti pozornejše na količino zaužitih ogljikovih hidratov, velikost porcij in njihovo razporeditev čez dan.

Banane, grozdje, mango in drugo slajše sadje so lahko del prehrane, vendar je pomembno spremljati odziv krvnega sladkorja in upoštevati individualna priporočila zdravnika ali dietetika. Prednost je smiselno dati celemu sadju, ne sokovom, saj vlaknine upočasnijo absorpcijo sladkorjev in prispevajo k občutku sitosti.

Če ima nosečnica diagnosticirano nosečniško sladkorno bolezen, naj se o primernih količinah in izbiri sadja posvetuje z zdravstvenim strokovnjakom, ki pozna njene izvide in prehranske potrebe.

Med nosečnostjo ni pomembna samo izbira sadja, temveč tudi njegova priprava. Na površini sadežev se lahko namreč nahajajo bakterije, paraziti in ostanki zemlje. Med njimi je lahko tudi povzročitelj toksoplazmoze, okužbe, ki lahko predstavlja tveganje za nerojenega otroka.

NHS zato nosečnicam svetuje, naj sveže sadje in zelenjavo pred uživanjem temeljito operejo. Ameriška uprava za hrano in zdravila dodaja, da je treba oprati tudi sadje, ki ga nameravamo olupiti. Med rezanjem se lahko namreč nečistoče z lupine prenesejo na užitni del sadeža.

Pri pripravi sadja upoštevajte nekaj preprostih pravil:

Sadje temeljito sperite pod tekočo vodo, tudi če ga nameravate olupiti.

Trše sadeže, kot so melone, očistite s čisto ščetko za živila.

Ne uporabljajte mila, detergenta ali belila za pranje sadja.

Odstranite poškodovane in nagnite dele.

Sadje narežite s čistim nožem na čisti deski.

Narezano sadje čim prej shranite v hladilnik in upoštevajte rok uporabe.

Posebno previdnost zahtevajo že narezani sadeži, na primer melone, ki jih kupimo vnaprej pripravljene. Britanski zdravstveni sistem NHS svetuje, da jih hranimo v hladilniku in zaužijemo pred iztekom roka uporabe.

NHS priporoča vsaj pet porcij različnega sadja in zelenjave na dan. To ne pomeni petih porcij sadja, temveč skupno pet porcij obeh skupin živil. Pomembna je raznolikost, saj različna živila zagotavljajo različne hranilne snovi.

Nosečnost torej ni obdobje, ko bi se morale bodoče mamice po nepotrebnem odpovedovati sadju. Večina vrst je varna in je lahko pomemben del uravnotežene prehrane. Veliko več pozornosti kot seznamu domnevno prepovedanih sadežev je smiselno nameniti higieni, pravilnemu shranjevanju in prehranskim potrebam posameznice.

Vir: ACOG, NHS, Yumama