dominvrt

Preverjala je službeni mail, ko so njeni dojenčici merili raven kisika v krvi

NOSEČNOST
0
10.10.2019, 8:03

"Dva tedna po mojem vnovičnem prihodu v službo je hčerkica zbolela. Začelo se je kot respiratorni virus, ki pa se je razvil v pljučnico. Zaradi resnih težav z dihanjem so jo sprejeli v bolnišnico," se spominja ameriška mamica. Njena hči takrat ni bila stara niti tri mesece.

Preverjala je službeni mail, ko so njeni dojenčici merili raven kisika v krvi

Slovenke smo lahko srečne in verjetno si težko predstavljamo, da bi se vrnile v službo v nekaj tednih ali celo dneh po porodu. Da, prav ste prebrale ... Pred koncem čišče in ko je otroček še dejansko novorojenček. No, Američanke nimajo druge izbire. Hitra vrnitev ameriških novopečenih mamic na delo je postalo neizpodbitno dejstvo v ZDA, kar so na neki način tudi same sprejele in se sprijaznile, čeprav so tu pa tam še protesti in pozivi k spremembah. Čeprav bi morala biti porodniška pravica, je zanje privilegij. 

Ali je Slovenija družinam prijazna država?
Preberi še:
Ali je Slovenija družinam prijazna država?

Odgovor, kako so se počutile Američanke ob vrnitvi v službo po porodu, so iskali pri Quartz Daily. Nekatere so bile srečne, ker so imele fleksibilen delovni čas, in so se z veseljem vrnile v službo, druge so bile v skrbeh zaradi nezanesljivega varstva in zdravstvenih težav, tretje so občutile stres, tesnobo in depresijo, četrte so se spopadale z nerazumevajočimi šefi. Nobeni pa ni bilo prav lahko.

43-letna novinarka je imela srečo, ker je lahko sprva delala od doma, in sicer trikrat tedensko, "tako da sem bila v boljšem položaju od večine ameriških staršev". Po določenem obdobju bi se morala vrniti v službo. "Ker nisem bila pripravljena pustiti doma tako majhnega sinčka, sem dala odpoved. Na srečo sem bila tako finančno neodvisna, da sem si lahko privoščila," je dejala. 38-letna pravnica se spominja, kako težko je bilo najti zanesljivo varuško za sinčka, hkrati pa je ob vrnitvi v službo občutila olajšanje. "Ugotovila sem, da je dejansko lažje oddelati poln delovni čas kot doma skrbeti za dojenčka! Vseeno pa si želim, da bi bila lahko dlje časa doma z njim na porodniškem dopustu," je dejala.

"Imela sem neverjetno srečo, ker sem bila prva noseča v našem podjetju," je povedala 32-letna svetovalka za komunikacije. V službo se je vrnila po 12 tednih, pri čemer so bili štirje plačani. Sprva je delala 24 ur tedensko, od tega en dan od doma, nato pa prešla na 36 ur in dva dni od doma. "Zagotovo pa sem zamudila kar nekaj poslovnih priložnosti, ker nisem mogla potovati na sestanke s strankami," je dodala.

Ena od štirih ameriških mamic se vrne v službo v desetih dneh po porodu.
Ena od štirih ameriških mamic se vrne v službo v desetih dneh po porodu./ FOTO: Dreamstime

31-letna administratorka je bila po porodu vodja restavracije. Dogovorjen je imela osemtedenski porodniški dopust, ki pa ga je podaljšala na devet tednov. "Bilo je grozno. Počutila sem se krivo, ker sem pustila tako majhnega dojenčka. Težko sem se spopadala s poporodnimi težavami, na primer s črpanjem mleka in poporodno depresijo. Spomnim se, kako se je šef drl name, ko sem mu dejala, da si moram izčrpati mleko. Rekel je, da ni primeren čas. Mogoče ni bil, ampak tako mi je narekovalo moje telo. Zato sem kmalu nehala dojiti, čeprav sem si želela." Težko je našla varuško in včasih po več dni ni videla sina. "Odšla sem, ko je še spal, in prišla, ko je že spal. Čez čas sem zamenjala službo, kar se je izkazalo za zelo dobro," je povedala. "Nihče vam ne pove, kako zelo težko je biti mlada mamica, polna hormonov in skrbi za dojenčka. Pa državna 'politika' in stigma, ki se drži zaposlenih mater ... Čeprav je skoraj neverjetno, ampak zmoremo," je dodala.

"Bilo je težko. Sicer sem imela prilagodljiv delovnik in vrtec je bil blizu, tako da sem lahko dojila. Ampak dva tedna po mojem vnovičnem prihodu v službo je moja hčerkica zbolela. Začelo se je kot respiratorni virus, ki pa se je razvil v pljučnico. Zaradi resnih težav z dihanjem so jo sprejeli v bolnišnico," se spominja 33-letna urejevalka statističnih podatkov. Takrat je bila ob njej v bolnišnici in je delala za službo na prenosnem računalniku. "Preverjala sem službena elektronska sporočila, medtem ko so medicinske sestre preverjale raven kisika v hčerkini krvi in ji dajale antibiotike." Takrat hči ni dopolnila niti treh mesecev. Za naslednjega otroka namerava vzeti več porodniškega dopusta, "da bo večji ob odhodu v vrtec".

Od države ne dobijo nič

Američanke pravzaprav nimajo porodniškega dopusta, kot ga na primer poznamo pri nas. Novopečene mamice so sicer lahko doma največ 12 tednov oziroma tri mesece, a od države ne dobijo nič. In 12 tednov je resnično malo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča najmanj 16 tednov za nego novorojenčka in okrevanje po porodu, in ZDA so edine v razvitem svetu kot članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki nimajo zakonsko urejenega plačanega porodniškega dopusta.

Preverite, kako so urejene porodniške v Srbiji, Egiptu in Veliki Britaniji:

Srbija: velik porast mladoletnih nosečnic
Preberi še:
Srbija: velik porast mladoletnih nosečnic

Tukaj se rodi približno tri milijone otrok na leto
Preberi še:
Tukaj se rodi približno tri milijone otrok na leto

Imajo enake pravice kot Kate in Meghan?
Preberi še:
Imajo enake pravice kot Kate in Meghan?

Na zvezni ravni zadevo ureja Zakon o odsotnosti od dela zaradi družine in bolezni (Family and Medical Leave Act) iz leta 1993. Zakon določa pravico do 12 tednov neplačanega starševskega dopusta po porodu ali posvojitvi otroka na leto s pravico do vrnitve na staro delovno mesto za redno zaposlene s polnim delovnim časom, ki so v podjetju dlje časa in ki delajo v podjetju z najmanj 50 zaposlenimi. A v zakonu niso omenjeni zaposleni, ki jim delodajalec omogoča plačan starševski dopust. Nič o (primernem) plačilu in zagotovilu, da jih čaka zaposlitev. Pa tudi ni določeno, da mora mlado mamico čakati ista plača, na primer. Našteto je tako stvar dogovora med podjetjem in zaposlenim.

Družinsko politiko v ZDA ne ureja država, temveč delodajalci, ki se ravnajo po poslovni politiki. 

V realnosti je za samo okoli 40 odstotkov novopečenih mamic vsaj delno finančno poskrbljeno med porodniško in zaradi gmotnega položaja družine se jih čedalje več vrača na delovno mesto prej kot leto po porodu. Zaradi slabih pogojev so najbolj prizadete mamice z nizkimi prihodki, praviloma so neplačane med porodniško in se hitro po porodu vrnejo v službo. Sicer so nekatera podjetja, ki nudijo tako plačilo kot tudi proste dni, a vendar je vse odvisno od poslovne politike, kolektivnih pogodb, pa verjetno tudi položaja mamice na delovnem mestu in gmotnega položaja družine. Samo okoli 15 odstotkov zaposlovalcev pa dejansko nudi 12 tednov plačane porodniške in mamicam omogoča vrnitev na staro delovno mesto pod istimi pogoji.

"Porodniško" si lahko mamice podaljšajo s prostimi dnevi za na primer dopust ali osebne zadeve, kar pa ji mora zaposlovalec izrecno dovoliti. Očetje praviloma vzamejo dopust ali gredo na bolniško, v Kaliforniji pa imajo celo pravico do nekaj dni plačanega dopusta. Položaj družine sicer dodatno urejata zvezna zakona o prepovedi diskriminacije med nosečnostjo ter o varstvu bolnikov in o pravici do primerne zdravstvene oskrbe (Pregnancy Discrimination Act in Patient Protection and Affordable Care Act oziroma Obamacare), ki med drugim pravita, da bi morale imeti nosečnice primerljive pravice, kot jih imajo invalidne osebe pri določenem zaposlovalcu, in da bi morala biti nosečnost všteta v zdravstveno zavarovanje. Gre za stroške za preglede med nosečnostjo in po porodu, za preglede krvi (za morebitno nosečniško sladkorno ...), morebitna zdravila, ležanje v porodnišnici, obiske pri pediatru ...

Različne analize, med drugim raziskava univerze v Marylandu, so pokazale, da se je po sprejetju zgoraj navedenih zakonov sicer izboljšala dostopnost in kakovost oskrbe mamic in družin pred porodom in po njem. Vse več zavarovalnic krije stroške pregledov in vse več mamic se dejansko vrne v službo pod nespremenjenimi pogoji dela. Obenem pa je poročilo o odsotnosti od dela zaradi družine in zdravstvenih razlogov (Family and Medical Leave Report) iz leta 2012 pokazalo, da so mlade mamice vsaj dve leti po porodu prejemale nižjo plačo.

Zakaj?

Zanimivo pri vsem pa je, da so tako demokrati kot republikanci izjemno naklonjeni javnemu financiranju plačanega porodniškega in družinskega dopusta na zvezni ravni. Po podatkih neprofitnega inštituta Brookings plačano porodniško podpira 71 odstotkov republikancev in 83 odstotkov demokratov. Vprašane moti predvsem, "ker so ZDA edina sodobna država brez finančne javne podpore mladih staršev na svetu". In raziskava Inštituta za zdravje žensk je pokazala, da bi plačana porodniška  lahko znižala stroške za delodajalce in prispevala k zagotovitvi varnega delovnega mesta za mamice. 

Nekatere posamezne države (Kalifornija, New Jersey, New York, Massachusetts) so sprejele predpise o prijaznejši družinski politiki. Na primer razširile so pravico o porodniškem dopustu za podjetja z manj kot 50 zaposlenimi, uvedle pravico do odmora za črpanje materinega mleka, razširile pravico do odsotnosti zaradi bolezni in podaljšale čas neplačanega porodniškega dopusta. Ponekod iščejo možnosti za plačan porodniški dopust, ki bi ga krila država, a nikakor ne zmorejo odkriti vira financiranja.

40 milijonov ameriških dolarjev (36,5 milijona evrov) letno porabijo v ZDA za vnovično hospitalicijo prezgodaj rojenih otrok. Stroški poroda za vsako mamico, ki jo znova sprejmejo v bolnišnico, so višji za od 1600 do 3000 ameriških dolarjev (od 1460 do 2730 evrov).

Nosečnost v ZDA je lahko tudi zelo draga za mamice brez zdravstvenega zavarovanja. Nosečnost, porod in poporodni pregledi lahko ameriško žensko stanejo več deset tisoč dolarjev, piše na spletni strani WhatToExpect.com. Že sam pregled nosečnico stane 100, 200 ameriških dolarjev (90, 180 evrov). Naravni porod brez zapletov stane med 6000 in 8000 ameriških dolarjev (med 5500 in 7300 evrov), carski rez je še dražji ... Znesek je brez vštetih stroškov pregledov nosečnosti in poporodne oskrbe. A na srečo so po sprejemu Obamacare tudi zasebne zavarovalnice dolžne kriti stroške pregledov nosečnic, poroda in poporodne oskrbe, nekatere mamice pa so pod določenimi (omejenimi) pogoji upravičene tudi do posebnih oblik finančne pomoči.

Ne bom tajila, da sem bila ob pripravi članka o porodniškem dopustu v ZDA prav jezna. Zakaj v ZDA ni bolje poskrbljeno za nosečnice, za mlade matere, za novorojenčke? Ne morem verjeti, da si v resnici tako bogata država ne more privoščiti plačati porodniškega dopusta. Da, ZDA so skrajno neprijazne do družine. Čeprav se hvalijo, da so razvita, bogata in napredna država, ni družinske politike na državni ravni. Ne, družinsko politiko določajo podjetja, zasebniki. Vsak posebej, zase in v okviru lastnih interesov. Zato večina mamic ne doji, delati morajo celo nosečnost vse do poroda, v službo se morajo vrniti (pre)hitro. Zato so otroci že v zelo ranem otroštvu prikrajšani za ljubezen, nego, skrb, ki jo lahko nudijo samo starši.

Mamice se morajo hitro vrniti v službo, zato se večinoma odpovedo dojenju kljub svoji volji.
Mamice se morajo hitro vrniti v službo, zato se večinoma odpovedo dojenju kljub svoji volji./ FOTO: Dreamstime

Ne, ni mi jasno, zakaj. Poročilo o povezavi med dolžino porodniškega dopusta ter zdravju matere in otroka, objavljeno v International Journal of Public Health, je pokazalo, da je ob daljši porodniški nižja smrtnost dojenčkov med porodi in v poporodnem obdobju. Nadalje so ugotovili, da je za polovico nižja stopnja vnovične hospitalizacije otrok pri mamicah s plačanim porodniškim dopustom. Mamice, ki so imele boljše pogoje med porodniško, so tudi pogosteje dojile. Dojenje priporoča tudi ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni, saj so po njihovih podatkih dojeni otroci bolj zdravi, imajo manj možnosti za razvoj astme, sladkorne bolezni, prekomerne teže, črevesnih obolenj, nižja je tudi stopnja sindroma nenadne smrti dojenčka. Pozitivne lastnosti dojenja so tudi za mamico, saj zniža nevarnosti raka na dojki in jajčnikih, sladkorne in srčno-žilnih bolezni. Prav tako so v prvih mesecih življenja otročka ključne skrb, nega in ljubezen. Mamice doživljajo stres ob prehitri vrnitvi v službo, zaradi česar je ogroženo njihovo fizično pa tudi psihično stanje. Bolj so nagnjene k depresiji in tesnobi. Ni skrivnost, da daljši porodniški dopust torej koristi dojenčku in mamici.

'Vračam se v službo, a še vedno dojim. Kako naprej?'
Preberi še:
'Vračam se v službo, a še vedno dojim. Kako naprej?'

Ampak res, zakaj? Razlogov je verjetno več. Mogoče se predstavniki kar 50 zveznih držav nikakor ne morejo zediniti. Mogoče so hudi pritiski zaposlovalcev, ki morajo nadomestiti mamico na porodniški in ki imajo zato tudi stroške. Mogoče je po eni strani prav, da se matere hitro vrnejo v službo ... zaradi enakopravnosti med spoloma. Mogoče je vse skupaj ... Ne vem, mene nič ne prepriča. Nič se mi ne zdi bolj vredno in dragoceno kot družina, odnosi, skrb, ljubezen.

Prvi nasmeh dojenčka je neprecenljiv in drag spomin. Lepo je biti zraven, ko se zgodi. Lahko smo srečne.

Preostali viri: Wikipedia, Maternal and Child Health Journal, Journal of Labor Economics, American Pregnancy Association

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke

Babjemu poletju bo v prihodnjem tednu sledila ...
Zveza prikimala datumu, ki si ga želita Barca in ...
Grški policisti prekinili ogled kontroverznega ...
Mihu so se ob pogledu na Toma cedile sline
Kislo zelje zelo prispeva k zmanjšanju telesne ...
Najboljše jedi za uživanje z družino
Dekle Luke Dončića pod suknjičem ni nosilo ničesar
Prvak formule 1 žaluje za mlado hčerko
Pri 44 letih bo dobila 22. otroka
Majhen aparat, ki lahko porabi ogromno elektrike
Kakšni trendi barv nas čakajo v letu 2020?
Pomembne informacije za vse voznike