Nasilje v družini je vsako nasilno vedenje, ki ga povzroča partner z namenom izvajanja moči in nadzora nad partnerico. Nasilje se lahko prvič pojavi v času nosečnosti, če pa je bilo prisotno že pred zanositvijo, se v tem obdobju lahko še okrepi, ko nerojeni otrok pri partnerju sproži nepričakovana čustva. To so lahko jeza, bes, nemoč, ujetost, izguba kontrole, ljubosumje … Ker se partner z njimi ne zna soočiti, jih usmeri v nosečo partnerico. Pri tem gre lahko za različne vrste nasilja in zlorab:

– Telesno nasilje: klofute, brce, ugrizi, ščipanje, tiščanje ob steno, davljenje, potiskanje, lasanje, uporaba orodja ali orožja (noži, palice), nasilje nad trebuhom z namenom prizadeti ali končati nosečnost, prisila h kajenju, pitju alkohola ali uporabi drog, omejevanje zdravstvene oskrbe (udeležbe na skupinah, obiski ginekologa).

– Spolno nasilje: siljenje k spolnim odnosom ali dejanjem, ki jih partnerica ne želi početi. 

– Psihično nasilje: poskusi nadzora, ukazovanje, kaj lahko in česa ne, zalezovanje, grožnje, prisilna izolacija od prijateljev in družine, poniževanje, manipulacija, nenehne kritike in žalitve na račun telesne podobe, starševstva itd.

– Reproduktivna prisila: grožnje ali nasilje, ki je povezano z odločitvijo o nadaljevanju ali prekinitvi nosečnosti oziroma prisili k splavu; v nekaterih primerih tudi prisila k zanositvi.

– Finančno nasilje: zadrževanje in omejevanje denarja za osnovne potrebe, natančno spremljanje finančne porabe partnerice, kraja denarja.

Kako lahko različne vrste zlorab vplivajo na nosečnost

Nosečnost je zelo posebno in ranljivo obdobje v življenju vsake ženske, tako s telesnega kot tudi z duševnega vidika. Vsakršno nasilje ima lahko velike posledice na mater in nerojenega otroka, še toliko bolj, če gre za telesne zlorabe. Jasno je, da so psihične posledice neizogibne, a pojavljajo se lahko tudi drugi zapleti, kot so prezgodnji porod, nizka porodna teža novorojenčka, ruptura maternice, krvavitve, poškodbe ploda in v najhujših primerih splav, mrtvorojenost ali smrt matere. 

V nekaterih primerih nasilni partner s svojimi dejanji tudi po porodu ne preneha. Lahko se poleg partnerice usmeri tudi na otroka, zato je v tem primeru nujno takojšnje iskanje pomoči. Otroci, ki so izpostavljeni nasilju v družini, so tudi v odraslem življenju bolj izpostavljeni različnim vrstam zlorab in imajo več možnosti za razvoj zdravstvenih, vedenjskih in psihičnih motenj. Zato velja eno – nikoli ni prezgodaj za iskanje pomoči. V primerih kakršnega koli nasilja je nujno zaščititi sebe in otroka. Nekatere zlorabljene ženske se bojijo, da jim ne bo nihče verjel ali jih jemal resno. Druge se počutijo, kot da so edine, ki to preživljajo, in da so v resnici same vzrok težav. Pri tretjih je prisoten strah, da se jim bo partner maščeval. A edina prava rešitev je iskanje pomoči – bodisi je to družina, prijatelji, ginekolog, SOS telefon … Pomemben je samo en korak, da se stvari odvrtijo v pravo smer. Strokovnjaki so usposobljeni za načrtovanje pomoči in vzpostavljanje varnosti. Žrtev nikoli ni sama kriva za dejanja nasilnika. Če se tudi sami spopadate z katero od vrst nasilja, ne čakajte in čim prej poiščite pomoč, saj se razmere za štirimi stenami zelo redko oziroma skoraj nikoli ne spremenijo na bolje. 

→ Vprašanja, ki so v pomoč pri prepoznavanju nasilja v družini: Nasilje in zlorabe se razlikujejo od občasnih konfliktov, s katerimi se soočajo vsi pari, zato se velja vprašati sledeče. Ali me partner nenehno ponižuje, zmerja ali manipulira? Me je partner že kdaj telesno poškodoval ali mi povzročil bolečino? Ali partner grozi meni ali otroku? Ali me partner krivi za svoja dejanja, npr. da sem jaz kriva, ker je nasilen? Ali postaja vse bolj nasilen? Ali je že kdaj obljubil, da bo prenehal, a se to ni zgodilo? 

Viri: WhatToExpect