Bibaleze.si

Nadomestno starševstvo skozi psihološko prizmo: čustveni izzivi za nadomestno mater in prejemnico otroka

Anja Kovačič

Nosečnost

0
15. 12. 2024 04.15

Nadomestno starševstvo je zelo kompleksna in občutljiva tema, ki vključuje več plasti osebnih, etičnih, pravnih in psiholoških izzivov. Tokrat se bomo osredotočili predvsem na dinamiko med nadomestno materjo in prejemnico otroka, njune izzive in tveganja, saj vse lahko globoko in dolgotrajno vpliva na obe.

noseca

Nadomestno starševstvo je dogovor, v katerem ženska – nadomestna mati – zanosi, donosi in rodi otroka za drugo osebo ali par. Ta proces vključuje medicinske, pravne in čustvene vidike ter odpira številna etična vprašanja.

Nadomestna mati

Nadomestna mati je ženska, ki nosi otroka za nekoga drugega, ta proces pa ima velik čustveni vpliv, saj vključuje fizične, psihološke in socialne spremembe. 

- Čustvena povezanost z otrokom: nosečnost je povsem naravni proces vzpostavljanja globoke vezi med materjo in otrokom. Nadomestne matere se v procesu soočajo z izzivom, kako omejiti, zavestno prekiniti, morda celo zanikati to vez, saj se zavedajo, da otroka ob rojstvu ne bodo obdržale. Čeprav nekatere uspešno ohranijo čustveno distanco, se pri mnogih razvijejo občutki izgube, kar lahko vodi v dolgotrajno žalovanje ali depresijo.

- Družbena stigma in notranji konflikti: nadomestno materinstvo je lahko stigmatizirano, nadomestna mati pa lahko doživlja notranje konflikte glede svoje vloge, saj je soočena z občutki krivde, dvomov ali celo s sodbami, da prodaja svoje telo. Ti občutki se lahko še poglobijo, če nima ustrezne čustvene podpore.

Nosečnost
NosečnostFOTO: Adobe Stock

- Tveganje za psihološko izčrpanost: poleg hormonskih sprememb, ki vplivajo na razpoloženje in čustveno stabilnost, se nadomestne matere soočajo z velikimi pričakovanji družine, prejemnikov in lastnih notranjih etičnih in moralnih kodeksov. To lahko vodi v tesnobo ali izgorelost.

Prejemnica otroka

Za prejemnico otroka je nadomestno starševstvo v številnih primerih zadnja možnost za uresničitev želje po materinstvu. A tako kot pri nadomestni materi tudi pri njej ta proces ni povsem brez čustvenih izzivov.

- Občutki nepopolnosti in sramu: ženske, ki se odločijo za nadomestno starševstvo, se pogosto soočajo z občutkom neuspeha, ker same ne morejo zanositi ali donositi otroka. Družbeni pritiski in pričakovanja o materinstvu kot naravni ženski vlogi lahko sprožijo občutke manjvrednosti, krivde, jeze, žalosti in sramu.

- Strah pred izgubo kontrole: prejemnice otroka ne doživijo nosečnosti na organski ravni (lastna izkušnja nosečnosti), kar lahko povzroči občutke nemoči ali strahu, da ne bodo zmogle in znale biti dobre ali prave matere, saj ne morejo izkusiti nosečnosti. Pojavljajo se lahko skrbi, ali bo nadomestna mati pravilno skrbela zase med nosečnostjo, ali bo morebiti škodovala nerojenemu otroku itd. 

- Povezovanje z otrokom: ker ne morejo izkusiti nosečnosti, imajo prejemnice otroka včasih občutek, da je njihova vez z otrokom šibkejša ali da je celo ni. To lahko vodi v tesnobo, strah in negotovost, soočajo pa se lahko tudi z vprašanji, ali bodo lahko razvile enako močno vez z otrokom kot biološka mati.

Nosečnost
NosečnostFOTO: Adobe Stock

Oba vidika: konflikti in nepredvidene posledice

Nadomestno starševstvo naj bi vključevalo tesno sodelovanje med nadomestno materjo in prejemnico otroka. Čeprav je večina teh dogovorov urejena s pravnimi pogodbami, se čustvena dinamika včasih zaplete, saj se lahko pojavijo različna pričakovanja in predstave glede poteka samega procesa. Čeprav je dogovor formaliziran, čustva pogosto presegajo pravne okvire, kar lahko vodi v konflikte, zlasti če ena stran občuti, da je proces preveč obremenjujoč ali da so kršene pravice. Če pogledamo še malce širše, pa si bodo otroci, rojeni v nadomestnem starševstvu, morda v prihodnosti želeli raziskati svojo zgodbo, kar lahko povzroči nove čustvene izzive za nadomestno mater in prejemnico otroka pozneje v življenju. 

Ker je nadomestno starševstvo čustveno precej zahtevno, je zelo pomembno, da obe strani prejmeta ustrezno podporo. Tako v obliki svetovanja in/ali psihoterapije, kar omogoči predelovanje čustvenih izzivov, kot tudi skupinske terapije, kjer se srečujejo z drugimi materami z izkušnjo nadomestnega starševstva. Seveda pa je že pred samim procesom velikega pomena predhodna priprava na nove vloge, dogovore, tveganja in morebitne zaplete. Sprejemanje in razumevanje s strani družine, prijateljev in družbe lahko pomembno zmanjša občutek stigme, ki jo občutita nadomestna mati in prejemnica otroka.

Kako je z nadomestnim starševstvom v Sloveniji? 

V Sloveniji nadomestno starševstvo ni legalno. Slovenska zakonodaja ga ne dovoljuje, kar pomeni, da je dogovarjanje, izvajanje ali sklepanje pogodb o nadomestnem starševstvu pravno neveljavno in celo kaznivo. Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo določa: Do OBMP ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (nadomestno materinstvo). Slovenski pari ali posamezniki, ki želijo imeti otroka prek nadomestnega starševstva, pogosto iščejo možnosti v državah, kjer je ta praksa dovoljena. V tovrstnih primerih pa se pogosto pojavijo pravne težave pri priznanju starševstva v Sloveniji. 

Viri: WhatToExpect / HealthLine / SurrogateCom / Uradni list RS 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740