Mit o kajenju v nosečnosti: ali je res bolje prenehati postopoma?

Nosečnost je za mnoge ženske obdobje velikih sprememb, hkrati pa tudi priložnost za korak k bolj zdravemu načinu življenja. Strokovnjaki pogosto najprej svetujejo opustitev kajenja, saj tobačni dim ne škoduje le bodoči mamici, ampak lahko vpliva tudi na razvoj otroka.

V nosečnosti strupene snovi iz tobačnega dima prek materinega krvnega obtoka prehajajo do otroka, je opozorila diplomirana babica Katja Matjašič iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ptuj. Posledice so lahko zelo resne – od zastoja rasti ploda in nižje porodne teže do prezgodnjega poroda, zapletov s posteljico (prezgodnja ločitev posteljice in predležeča posteljica) ter zmanjšane pljučne funkcije pri otroku. Tveganje je povečano tudi za nekatere prirojene nepravilnosti, kot sta razcepljena ustnica in nebo, pozneje pa je dokazano povezano tudi s spontanim splavom in sindromom nenadne smrti v zibki.

Škodljivi učinki se ne končajo ob rojstvu otroka. Raziskave kažejo tudi na dolgoročne posledice, ki se lahko izrazijo pozneje v življenju. Poleg večjega tveganja za bolezni dihal in zmanjšano pljučno funkcijo strokovnjaki opozarjajo še na povezavo med izpostavljenostjo tobačnemu dimu med nosečnostjo ter težavami pri učenju, vedenjskimi motnjami in večjim tveganjem za debelost. Uporaba tobačnih izdelkov v obdobju pričakovanja otroka lahko vpliva tudi na otrokovo reproduktivno zdravje v odraslosti.

Čeprav si številne prizadevajo prenehati kaditi že pred zanositvijo, to ni vedno enostavno. Pomembno pa je vedeti, da koristi prenehanja nastopijo v katerem koli obdobju nosečnosti. "Ne glede na to, koliko ste noseči, se vedno izplača prenehati," je izpostavila babica. Po njenih besedah lahko nosečnica kajenje opusti postopoma ali takoj, pri čemer hitrejša opustitev prej prinese pozitivne učinke za mater in otroka. Pomembno pa je poudariti, da je vsak način opustitve boljši od nadaljevanja kajenja.

V javnosti še vedno kroži zmotno prepričanje, da naj bi nenadna opustitev kajenja predstavljala prevelik "šok za telo". Po pojasnilih babice Katje Matjašič odtegnitveni simptomi sicer lahko povzročajo neprijetne občutke, vendar ne puščajo škodljivih posledic za zdravje nosečnice ali ploda. Gre predvsem za prehodno obdobje prilagajanja organizma na življenje brez nikotina. Kot je dodala, hitrejša opustitev kajenja pomeni tudi hitrejše pozitivne učinke tako za bodočo mamico kot za otroka. Vseeno pa je tudi postopno zmanjševanje kajenja boljša izbira kot nadaljevanje kajenja bodoče matere.

Pri opuščanju kajenja je pomembna tudi podpora bližnjih in okolice. Sogovornica svetuje nosečnicam, naj razmislijo o razlogih za kajenje, pripravijo načrt za opustitev in vanj vključijo partnerja ali druge bližnje. Na voljo so tudi strokovne oblike pomoči v zdravstvenih domovih. V centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih se lahko posameznice vključijo v delavnice za pomoč pri opuščanju kajenja, individualna svetovanja ter programe o zdravi prehrani, telesni dejavnosti in obvladovanju stresa. Brezplačno pomoč nudijo tudi svetovalci na telefonski številki 080 2777.

Marsikatera nosečnica ob opuščanju poseže po nikotinskih obližih, žvečilnih gumijih ali drugih nikotinskih izdelkih, ker jih dojema kot manj škodljive. A stroka opozarja, da ti izdelki v nosečnosti niso varna alternativa kajenju.

"Nosečnice in doječe matere se morajo praviloma izogibati nikotinskim nadomestkom, razen če zdravnik presodi, da so varnejši od nadaljevanja kajenja," je poudarila Katja Matjašič. Po njenih besedah je najbolje, če lahko nosečnica kajenje opusti brez izdelkov in zdravil, ki vsebujejo nikotin.

Priporočljivo je, da nosečnice popolnoma opustijo vse izdelke, ki vsebujejo nikotin, oziroma jih sploh ne uporabljajo, kar velja tudi za e-cigarete in vejpe. "Učinki uporabe e-cigarete v času nosečnosti niso raziskani. Čeprav je morda še nerojeni otrok ob uporabi e-cigarete v primerjavi s kajenjem klasičnih cigaret izpostavljen manjšemu obsegu škodljivih snovi, pa je izpostavljen nikotinu, ki ima pomembne škodljive učinke nanj in na izide nosečnosti," je opozorila Katja Matjašič.

Obenem aerosol e-cigaret poleg nikotina vsebuje številne kemične snovi, med njimi tudi potencialno rakotvorne spojine, kovine in drobne delce. Dejstvo, da so nekatere sestavine dovoljene v prehranski industriji, še ne pomeni, da so varne tudi za vdihavanje. Dolgoročni učinki vdihavanja številnih arom in drugih snovi v e-cigaretah namreč še niso dovolj raziskani, je dodala.

Da je opustitev kajenja mogoča tudi brez nikotinskih nadomestkov in postopnega zmanjševanja, kaže izkušnja mamice treh otrok. Preden je izvedela, da je noseča, je dnevno pokadila približno škatlico cigaret. Ko je test nosečnosti pokazal, da pričakuje prvega otroka, je cigarete takoj opustila. "Na pol prazno škatlico sem vrgla stran in od takrat nisem nikoli več prižgala cigarete," se spominja.

Odločitev je bila zanjo jasna. Ni omahovala, saj se je zavedala, da s kajenjem ne škoduje več le sebi, ampak tudi otroku, ki raste v njej. "Želela sem narediti vse, kar je v moji moči, da bi otrok rasel v čim bolj zdravem okolju," je povedala. Čeprav so ji po porodu mnogi govorili, da bo slej ko prej spet začela kaditi, ni klonila. "Rekla sem si: če sem zdržala več kot osem mesecev brez cigarete, bom pa še naprej" in danes cigaret ne pogreša več.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kadi približno desetina nosečnic, delež pa se v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno zmanjšal. Zaradi kajenja med nosečnostjo je po njihovih ocenah tobačnemu dimu vsako leto izpostavljenih približno 2000 še nerojenih otrok.

Višji delež beležijo med mlajšimi nosečnicami in ženskami z nižjo stopnjo izobrazbe, najnižji je na Gorenjskem, najvišji pa v Jugovzhodni Sloveniji. Večina žensk, ki so kadile v času nosečnosti, s kajenjem nadaljuje tudi po rojstvu otroka, med ženskami, ki niso kadile med nosečnostjo, pa jih pozneje približno tretjina spet začne kaditi.

Velik problem je tudi pasivno kajenje. Več kot petina nosečnic nekadilk je izpostavljena tobačnemu dimu, približno četrtina med njimi celo vsakodnevno. Tako so škodljivim snovem iz okolja izpostavljeni tudi nerojeni otroci žensk, ki same ne kadijo. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je ustvarjanje okolja brez tobačnega dima odgovornost celotne družine in širše družbe, ne le nosečnice.

Veliko žensk med nosečnostjo zmanjša kajenje ali z njim v celoti preneha, vendar se po rojstvu otroka pogosto vrnejo k stari navadi. Prav zato sogovornica poudarja, da je pomembno vztrajati tudi po koncu nosečnosti in dojenja. Bodoče in mlade matere poziva, naj vztrajajo pri odločitvi ne le zaradi lastnega zdravja, ampak tudi zaradi otroka in celotne družine.