Zakaj vas vaš najstnik ignorira – in kako to popraviti

Psihologi in družinski terapevti opozarjajo, da ima ta zid tišine pogosto zelo jasne vzroke – in ne gre za to, da bi bili najstniki zgolj težavni. V ozadju je pogosto pomanjkanje psihološke varnosti, občutek nerazumljenosti in strah pred posledicami iskrenosti. Predstavljamo vam dva najpogostejša razloga, zakaj mladostniki ne delijo svojih misli in občutkov s starši – ter kaj lahko kot starši storimo drugače.

Eden glavnih razlogov, zakaj se najstniki zapirajo vase, je strah pred negativno reakcijo staršev.

Če so v preteklosti ob razkritju svojih čustev ali težav doživeli:

- jezo,

- razočaranje,

- posmeh,

- kazen ali

- podcenjevanje problema,

se naučijo, da se iskrenost ne izplača.

Namesto da bi ponovno tvegali, raje molčijo.

Saj to ni nič takega.

Ko sem bil jaz v tvojih letih ...

Pretiravaš.

To si si sam zakrivil.

Tovrstne izjave otroku sporočajo, da njegovi občutki niso vredni posluha – in da bo, če bo iskren, bolj verjetno kaznovan kot razumljen.

Mladostniki potrebujejo varen prostor, kjer jih ne bo strah povedati resnice. Če začutijo, da bi starš lahko "eksplodiral", jih označil za neumne, nezrele ali nesposobne, se raje umaknejo.

Drugi pogost razlog, zakaj najstniki ne zaupajo staršem, je občutek, da jih starši ne poslušajo – vsaj ne na način, kot to potrebujejo.

Aktivno poslušanje ni samoumevno

Mnogi starši verjamejo, da poslušajo, a v praksi pogosto:

- prekinjajo,

- ponujajo rešitve, še preden otrok sploh zaključi,

- moralizirajo ali

- zavračajo otrokovo doživljanje, ker se jim zdi nepomembno.

Najstniki pa si želijo, da bi jih nekdo resnično slišal, ne da bi jih takoj popravljal ali ocenjeval.

Najstniki želijo biti obravnavani kot osebnosti

Mladostništvo je obdobje, ko si otrok želi večje samostojnosti, osebne avtonomije in spoštovanja. Če začuti, da ga starši še vedno obravnavajo kot majhnega otroka, ki ne zna sam razmišljati ali odločati, se začne čustveno oddaljevati.

Zaupanje se gradi skozi odnos – in odnos pomeni tudi pripravljenost poslušati brez obsojanja.

Strokovnjaki priporočajo nekaj preprostih, a zelo učinkovitih strategij:

1. Ustvarite priložnosti za sproščene pogovore

Pogovor ne pomeni vedno resnega sestanka. Odnos se gradi v vsakdanjih trenutkih – med vožnjo v avtu, pripravo kosila, sprehodom ali ob skupnem obroku. Takrat se pogovor lahko začne spontano, brez pritiska.

2. Poslušajte brez prekinjanja in sodb

Dovolite otroku, da misel izrazi do konca. Namesto da takoj ponudite rešitev, raje recite:

Razumem, da ti je to pomembno.

Kako se počutiš glede tega?

Kaj potrebuješ od mene?

3. Izogibajte se primerjavam z lastno mladostjo

Izjave tipa "Ko sem bil jaz mlad ..." pogosto zvenijo pokroviteljsko. Najstnik želi, da spoštujete njegove izkušnje, ne da jih primerjate s svojimi.

4. Pokažite, da zaupate v njegove sposobnosti

Tudi če se ne strinjate z vsako odločitvijo, mu dajte vedeti, da verjamete, da zna razmišljati in se učiti iz svojih napak. To krepi njegovo samozavest in spodbuja iskrenost.

Če se vaš najstnik pogosto zapira vase, to ni nujno znak, da nekaj skriva. Pogosto gre za odziv na pretekle izkušnje, ob katerih se ni počutil sprejetega, slišanega ali razumljenega.

Ključ do odprte komunikacije je občutek varnosti.

Najstnik, ki se počuti slišanega in sprejetega, se bo pogosteje odprl – tudi takrat, ko mu bo najtežje.

Vir: index.hr