Čeprav se otrok, zlasti najstnik v času pubertete veliko ukvarja s svojim telesnim videzom in vsemi spremembami, ki jih prinese odraščanje, tudi s pomočjo medijev in sovrstnikov, imajo pomembno vlogo pri razvoju zdrave telesne samopodobe prav starši. Kakšno zapuščino dobi hčerka ob materi, ki je nenehno v iskanju popolne diete, ki je kronično nezadovoljna s svojo zunanjostjo, obsesivno hujša in se skozi vse življenje spopada z drastičnim nihanjem telesne teže? Čeprav se takšna mama ukvarja z lastno negativno telesno samopodobo, ne smemo pozabiti, da tovrstna sporočila otrok lahko ponotranji, prevzame podobne vzorce tudi sam ter jih ponese v odraslost. V takšnih primerih se otrok ob starših nauči tudi to, da se s pomočjo hrane lahko pomirja, da skuša kontrolirati svoje življenje z drastičnimi dietami in morda celo ponotranji izkrivljeno razmišljanje, da je le ekstremno vitko telo lepo telo.
Kako otrok razume negativne komentarje v zvezi s telesom?
Sporočilo: "Pomembno je le, kako je videti tvoje telo."
Takšno razmišljanje sporoča, da ni pomembno, kakšni smo v svoji notranjosti, ampak le to, da smo lepi, urejeni, popolni na zunaj. Torej, da se naša prava vrednost kaže v videzu in ne v tem, kakšna je naša osebnost, kako se obnašamo do soljudi, kako se soočamo s težavami itd. Takšen otrok se pogosto osredotoči le na svoj lasten videz in skuša preko njega doseči svojo izpopolnitev. Seveda je pomembno, da starš privzgaja otroku zdrav odnos do telesa, kar vključuje dovolj gibanja, zdrav vzorec prehranjevanja, obenem pa tudi to, da smo veliko več kot le telo. Koristno je spodbujati otroke k razmišljanju o vrednostih, ki ne temeljijo na videzu.

Sporočilo: "Telesa se je treba sramovati."
Obstajajo prepričljive raziskave, ki kažejo, da kadar se starši pritožujejo nad svojo telesno težo, obliko telesa ali videzom pred otroki, lahko to poveča nezadovoljstvo s telesom tudi pri otroku. Starši, ki skrivajo svoje telo in ga na nek način ne sprejmejo, dajejo otrokom sporočilo, da je telo predmet sramu in nezadovoljstva. Otrokom najlažje pomagamo do zdravih vedenjskih vzorcev tako, da jih spodbujamo k dobremu počutju v svojem telesu in da so nanj ponosni.
Sporočilo: "Moral bi spremeniti svoje telo."
Tudi pogosti negativni komentarji glede telesa spodbujajo idejo, da je nekaj normalnega, če si vseskozi želimo, da bi bilo naše telo videti drugačno. Takšno komentiranje o privlačnosti, vitkosti ali bolj mišičastem telesu ne pomaga spodbujati pozitivne telesne podobe, temveč podpira idejo, da telo nikoli dovolj dobro, kakršno je. Podobno velja za primerjanje z drugimi. Na takšen način se otrok ne more nikoli sprejeti v celoti in venomer hrepeni po (nerealnih) idealih, ki jih pogosto slikajo mediji in družba.

Sporočilo: "Samo vitko/mišičasto telo je lepo telo."
Pogosto je slišati tudi komentarje, da mora telo ustrezati lepotnim standardom, da je 'lepo' ali 'popolno'. Vse, kar ni približek tega, pa je 'slabo', 'neprimerno' telo. Starši se morajo zato izogibati kakršnim koli presojam ali komentarjem glede lastnega telesa. "Imam predebele noge za velikost M." "Moje prsi so neprimerne za takšne majice." Takšni komentarji otroke učijo, da je telo dragoceno in sprejemljivo le, če izpolnjuje določena merila, v nasprotnem primeru pa se je treba telesa sramovati in ga spremeniti. Otroke lahko poskušamo naučiti ceniti raznolikost telesne podobe – vsako telo je namreč čudovito in unikatno.
Sporočilo: "Telesna aktivnost je namenjena samo hujšanju."
Starš lahko spodbuja pozitivno telesno podobo pri svojih otrocih tudi na način, kako govori o prehranjevanju, zdravju, telesni dejavnosti. Če otroci slišijo pogovore o telesni aktivnosti samo v okviru hujšanja, teže in podobe telesa, bodo lahko vadbo povezovali le z doseganjem določenega videza in ne koristmi za zdravje ter veseljem do gibanja. Koristno je, če otrok ponotranji spoštovanje do svojega telesa, in sicer z uravnoteženo prehrano in fizično aktivnostjo.
Sporočilo: "Še dobro, da obstajajo diete."
Če otrok skozi vse življenje gleda mamo/očeta, ki se bori s kompulzivnim hujšanjem, se venomer odreka hrani in bori sam s seboj, bo otrok zelo verjetno ponotranjil, da so diete del življenja. To pa privede do razmišljanja, da je hrana slaba in da se je z njo treba boriti. Otroku je treba privzgojiti zdrave prehranjevalne navade tako, da ima redne obroke in je deležen uravnotežene prehrane. Hrana je obred, je užitek in naša fizična potreba in ne sramota ali kazen.
Raziskave kažejo, da je pozitiven odnos do telesa povezan z višjo samozavestjo in zdravimi vedenjskimi vzorci, medtem ko je negativen odnos do telesa povezan z nizko samozavestjo, nezadovoljstvom s seboj, težavami in motnjami v prehranjevanju ter depresijo.
Viri: Huffpost / Psychology Today / Psychcentral
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV