• Pomembna je sprememba miselnosti

Verjetno ni nikogar, ki bi dejal, da uživa v učenju, če pa že, so ti zelo redki. Navadno je tako, da na učenje še vedno gledamo kot na nujno zlo, ki se mu ne moremo izogniti. A številne študije kažejo, da lahko tudi to opravilo naredimo bolj prijetno in obvladljivo, če le spremenimo pristop oz. miselnost. Kako to storiti?

- Med študijem naj mladostnik skuša razmišljati pozitivno, večkrat ga opomnite na njegove spretnosti, veščine, sposobnosti. Pohvalite njegovo vztrajnost, pretekle uspehe, zmožnost opažanja oz. druge vrline, ki jih izkazuje.

- Izogiba naj se negativnemu oz. katastrofalnemu razmišljanju, kot denimo: Ne da se mi učiti. Tega nikoli ne bom znal. Ne bom sprejet, kamor si želim. Že zdaj vem, da bo jutrišnji izpit spet polom.

- Izogiba naj se tudi posploševanju oz. ’absolutnemu’ tipu razmišljanja, kot denimo: VEDNO se počutim zaspanega, ko se moram učiti. NIKOLI ne bom uspešen. Pri tem izpitu VSAKIČ padem. Gre za posploševanje, ki mu hočemo ali ne, sčasoma začnemo verjeti, če le dovolj dolgo ponavljamo.

- Ne primerjajte mladostnika z drugimi vrstniki, tudi če se vam morda zdi to vzpodbuda. Prav tako se izogibajte primerjanju otroka z vami samimi, če ste bili podobni: Tudi jaz sem bila kratke pameti. V družini nismo za jezike. Če ne boš naredil prvega letnika, boš šel pač delat’.

• Lokacija učenja

Prav je, da ima mladostnik svoj kotiček, kjer je lahko skoncentriran – to pomeni odsotnost motečih dejavnikov iz okolja, kot so televizija, računalnik, glasba, telefon, pogovor staršev … Ker vemo, da so v današnji digitalni dobi veliki motilci tudi računalniki, tablice in telefoni, je pomembno to v času učenja izklopiti, ali še bolje - fizično odstraniti iz vidnega polja. Ni dobro, če ima možnosti igranja igric, spremljanja družbenih omrežij, klepeta s prijatelji, kadar se mu to zahoče. Najbolje je, da se v času, ki je namenjen učenju popolnoma skoncentrira na prebiranje ali ponavljanje učne snovi, ko pa ima denimo polurno pavzo, lahko spet vklopi telefon. Smiselno je poskusiti tudi z uporabo knjižnice, šolskih učilnic, ki so namenjene izključno učenju po pouku, v dijaških domovih pa nekaterim ustrezajo tudi posebne učne sobe, v katerih se lahko skoncentrirano učijo. Pomembno je, da otroku že v začetku izobraževanja (osnovna šola) pomagamo najti prostor, kjer se bo rad in najlažje učil – vse do zaključka fakultete.

• Učenje s čuti

Ste vedeli, da je učenje s pomočjo čutov najbolj učinkovito? Seveda je pomembno najprej odkriti, kaj pri posamezniku najbolj deluje. Nekaterim pomaga, če snov ponavljajo na glas, drugi izpisujejo pomembne stavke in barvajo določene dele vsebine, koristno pa je tudi učenje s pomočjo vonja. To pomeni, da ima mladostnik v času učenja na dosegu določen vonj – to je lahko specifična krema za roke, nežen parfum, dišeča svečka, blaga eterična olja … Dobro je, če gre za vonj, ki ga lahko ponovno prebudi v šoli, recimo pred testom oz. izpitom. Vonj nam avtomatično prebudi spomine in tako tudi naučeno snov. Razlog se skriva v tem, da je center za voh v možganih zelo blizu centru z spomin.

•Spominske ali memorične igre

Mladostnika vzpodbudite k družabnim igram, ki vzpodbujajo pomnjenje, urijo koncentracijo in vztrajnost. Vsi poznamo dobre stare puzzle, pa igro spomin, pomnjenje obrazov in podobno. To so igre, v katerih se lahko urimo skozi vse življenje in so tudi priljubljene v vseh življenjskih obdobjih.

• Skupno učenje s sošolci in prijatelji

Mladostniki lahko snov ponavljajo tudi skupaj s sošolci in prijatelji, ki pridejo na obisk. Skupno izpraševanje, izmenjava učne snovi in pozitivno vzdušje pripomore k nezavednemu pomnjenju in utrjevanju vsebine pri določenem predmetu in obenem pomagajo k večji samozavesti. Pri tem pa je pomembno, da skupina ne šteje več kot 4-5 članov, saj se osredotočenost v tem primeru rada porazgubi. Sicer pa lahko otrok začne s tovrstnim učenjem že v višjih razrednih osnovne šole.

Vzpodbujajte samostojnost že od malih nog

Pomembno je, da kot starši naučimo otroka samostojnosti in odgovornosti. K temu spada tudi odgovornost do poslušanja šolske snovi in samostojnega utrjevanja doma. Domače naloge naj bodo otrokova odgovornost in ne odgovornost staršev. Otrok pa mora vedeti, da se lahko kadarkoli obrne na starše, če mu kakšen predmet povzroča težave. Vse našteto predstavlja pomemben temelj za otrokovo pot skozi različna obdobja – osnovno in srednjo šolo ter fakulteto. Samostojnost in priučene učne navade ter disciplina so velik dejavnik pri uspehu v življenju.

Vir: The psychology of studying