Vsak dan ista bitka zaradi domače naloge? Poskusite spremeniti eno stvar

Toda včasih težava ni v tem, da je otrok len ali da se mu preprosto ne da. Morda mu ne ustreza čas, prostor ali način, na katerega je domača naloga umeščena v njegov dan.

Strokovnjaki svetujejo predvsem jasne in predvidljive rutine, miren prostor brez nepotrebnih motenj ter pričakovanja, ki so otroku razumljiva.

Ko domače naloge postanejo problem, starši pogosto poskušajo naenkrat spremeniti vse: nov urnik, prepoved telefona, sedenje za mizo, nagrade, kazni ...

Namesto tega poskusite najprej ugotoviti, kje se vsakodnevni zaplet sploh začne.

Je otrok po prihodu iz šole lačen in utrujen? Je okoli njega preveč dogajanja? Ne ve, kje naj začne? Se mu zdi naloga pretežka?

Ali pa preprosto pričakujete, da bo začel takoj, čeprav potrebuje nekaj časa za preklop iz šolskega v domače okolje?

Nekaterim otrokom ustreza domača naloga kmalu po prihodu domov, drugi pa potrebujejo najprej nekaj časa za počitek. Pomembneje od točno določene ure je, da družina vzpostavi rutino, ki je zanjo izvedljiva.

Rutina: naj otrok ve, kaj sledi

Otrokom lahko pomaga, če domača naloga ni vsak dan nova pogajalska tema.

Namesto: "Kdaj boš naredil domačo nalogo?" lahko uvedete zaporedje: prihod domov malica kratek počitek domača naloga prosta igra/trening.

Ni nujno, da je urnik enak pri vseh družinah. Pomembno je, da je dovolj predvidljiv, da otrok ve, kaj ga čaka. Otrokom koristijo redne in predvidljive rutine, saj jim pomagajo organizirati dan in vedeti, kaj lahko pričakujejo.

Jasne rutine in pričakovanja glede domačih nalog so pomembna. Pri otroku pa težave lahko povečajo lakota, utrujenost, tesnoba in preveč motečih dejavnikov.

Prostor: ni pomembno samo, kje sedi

Otrok ne potrebuje nujno popolne pisalne mize v svoji sobi.

Za mlajšega šolarja je lahko celo koristno, da dela za kuhinjsko mizo, kjer je starš v bližini in mu lahko pomaga. Starejši otrok pa bo morda potreboval več miru in manj dogajanja okoli sebe.

Pomembneje je, da je prostor:

- dovolj svetel,

- brez televizije in drugih nepotrebnih motenj,

- dovolj velik za šolske potrebščine,

- opremljen z vsem, kar otrok potrebuje,

- čim bolj povezan z rutino domače naloge.

Če mora otrok vsakič iskati svinčnik, ravnilo, zvezek ali učbenik, lahko že začetek naloge postane nov vir frustracije.

Otroku omogočite stalno, mirno mesto za domače naloge in dovolj časa, da lahko nalogo opravi brez nepotrebnega pritiska.

Čas: takoj po šoli ni nujno najboljši

To je ena od stvari, pri kateri ni univerzalnega pravila.

Nekateri otroci se po prihodu iz šole brez težav usedejo za mizo. Drugi potrebujejo najprej malico, gibanje, nekaj miru ali preprosto čas, da se umirijo.

Če otrok pride domov lačen in utrujen, nato pa od njega takoj zahtevamo zbranost za matematične naloge, lahko konflikt nastane še pred prvo rešeno nalogo.

Zato lahko poskusite z majhnim premikom. Ne: "Ko prideš domov, naredi domačo nalogo." Ampak: "Ko prideš domov, poješ malico in imaš 20 minut zase. Potem začneva."

Pri mlajših otrocih je pomembno tudi, da pričakujete krajša obdobja zbranosti in jim omogočite kratke premore. Mlajši otroci pogosto potrebujejo krajše delovne intervale in premore za gibanje.

Pričakovanja: Naredi domačo nalogo je lahko preveč splošno

Otrok, ki sliši: "Pojdi naredit domačo nalogo." morda sploh ne ve, kje začeti. Še posebej pri večjih projektih ali več nalogah lahko pomaga, če obveznost razdelimo na manjše korake.

Namesto: "Danes moraš narediti vse za jutri." lahko skupaj vzpostavite sistem, ki otroku najbolje odgovarja, recimo: matematika – 20 minut, odmor, slovenščina – branje, nato naj otrok pripravi torbo za naslednji dan.

Pri starejših otrocih lahko pomaga seznam nalog, planer ali koledar. Razdelitev večjih nalog na manjše korake lahko zmanjša občutek, da je vsega preveč.

Rutina ne sme biti nekaj, kar starši otroku preprosto določijo. Ko je otrok dovolj velik, lahko sodeluje pri njenem oblikovanju. Lahko ga vprašate: "Ti je lažje narediti nalogo takoj po malici ali po 30 minutah počitka?" Ali: "Boš najprej naredil matematiko ali branje?"

To ne pomeni, da otrok odloča o tem, ali bo domačo nalogo sploh naredil. Dobi pa nekaj vpliva na način, kako bo svojo obveznost opravil.

Vključevanje otrok v oblikovanje rutin je pomembno, saj jim to lahko da občutek nadzora in olajša sprejemanje novega načina dela.

Med domačo nalogo je smiselno zmanjšati motnje.

Televizija v ozadju, telefon na mizi ali računalniške igre lahko otroku otežijo začetek in vzdrževanje pozornosti. Ameriška akademija za pediatrijo priporoča miren prostor brez nepotrebnih motenj ter dogovor, da so televizija in druge elektronske motnje med časom za domačo nalogo izključene.

To pa ne pomeni, da mora biti popoldne sestavljeno samo iz šole.

Otrok potrebuje tudi igro, gibanje, počitek in čas z družino. Dobra družinska rutina mora poleg obveznosti pustiti dovolj prostora tudi za sprostitev in ustvarjalnost.

Poskusite naslednji teden spremeniti samo eno stvar.Če je otrok po šoli izčrpan, spremenite čas. Če ga vse okoli njega moti, spremenite prostor. Če vedno znova sprašuje, kaj mora narediti, spremenite pričakovanja in organizacijo. Če je vsak dan novo pogajanje, uvedite predvidljivo rutino.

In če se kljub spremembam domača naloga še vedno vsak dan konča z velikimi težavami, je vredno preveriti tudi, ali otrok pri določeni snovi potrebuje dodatno pomoč. Ameriška akademija za pediatrijo svetuje pogovor z učiteljem, kadar ima otrok pri določenem predmetu vztrajne težave.

Domača naloga navsezadnje ni samo šolska obveznost. Otrok se ob njej uči tudi organizacije, vztrajnosti in postopnega prevzemanja odgovornosti za svoje delo.

Zato cilj ni popolno popoldne brez enega samega ugovora. Cilj je, da domača naloga počasi postane del otrokovega dneva, ne pa vsakodnevni boj med otrokom in staršem.

Vir: Ameriška akademija za pediatrijo