Starši pred težko izbiro: plačati položnice ali otroku kupiti vse za šolo?

Čeprav govorimo o brezplačnem osnovnem šolstvu, lahko šolske potrebščine, delovni zvezki, oblačila, obutev in pozneje še izleti, šola v naravi ter druge dejavnosti družinski proračun hitro obremenijo za več sto evrov. V Zvezi Anita Ogulin opozarjajo, da lahko že nakup šolskih potrebščin doseže približno 300 evrov na otroka.

Za družine z nižjimi prihodki je september zato lahko precej več kot zgolj začetek novega šolskega leta.

24ur je predstavil zgodbo očeta dveh šoloobveznih otrok, ki za otroka skrbi sam. Oba obiskujeta osnovno šolo, družina pa je vključena v humanitarne programe Zveze Anita Ogulin.

Letos so mu pri nakupu šolskih potrebščin pomagali s torbami, pisali, zvezki, barvicami in drugim. Sam je moral kupiti delovne zvezke, za katere je odštel 177 evrov. Prihodki so omejeni, saj je polovično invalidsko upokojen, družina pa živi v neprofitnem stanovanju.

"Iz meseca v mesec se borimo. Živimo v neprofitnem stanovanju. Kamorkoli se obrnem, je strošek," je povedal za 24ur.

Toda zanj niso največji problem samo zvezki in šolska torba. Šele ko se šolsko leto začne, pridejo na vrsto še drugi stroški.

Šola v naravi, izleti in različne dejavnosti so lahko za družine z omejenim proračunom velik zalogaj. Oče je za 24ur povedal, da ga najbolj skrbi prav šola v naravi, saj je treba plačati tudi izlete, otroku pa dati še nekaj denarja za pot. Finančna stiska se lahko pri tem hitro prenese tudi na otroke.

Eden od njegovih otrok mu je povedal, da na izlet ne bi šel, ker ve, da družina nima dovolj denarja. Lani se enega od izletov ni udeležil. Očetu je bilo zaradi tega zelo hudo. "Otroci morajo iti že zaradi druženja," je povedal.

In prav to je morda eden najbolj bolečih vidikov finančne stiske družin: ne gre več samo za vprašanje, ali si lahko starši privoščijo določeno stvar. Gre za vprašanje, ali bo lahko njihov otrok doživel isto kot njegovi sošolci.

V Zvezi Anita Ogulin opozarjajo, da lahko strošek šolskih potrebščin ob začetku leta hitro doseže 300 evrov na otroka. Poleg tega družine pogosto čakajo še nakupi jesenskih oblačil in obutve, ki jih otroci, zlasti v obdobju hitre rasti, hitro prerastejo.

Finančno breme pa se za nekatere družine začne že med počitnicami. Šoloobvezni otroci takrat nimajo zagotovljenih šolskih obrokov, dodatni strošek pa lahko predstavlja tudi počitniško varstvo.

Ko se vsi ti izdatki zberejo v nekaj tednih, je razumljivo, zakaj lahko september za marsikatero družino pomeni velik finančni pritisk.

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) opozarjajo, da se starši z nizkimi prihodki včasih znajdejo pred težko izbiro: plačati položnice in druge nujne življenjske stroške ali otroku kupiti vse, kar potrebuje za šolo.

Posebej zanimivi so podatki o razlikah med osnovnimi šolami. Analiza ministrstva, ki je zajela 289 osnovnih šol, je pokazala velike razlike v stroških kompletov gradiv. Za obdobje od 4. do 9. razreda je bila najnižja ugotovljena cena 245 evrov, najvišja pa kar 1636 evrov.

Razmerje med najnižjim in najvišjim stroškom je bilo tako 1 proti 6,6.

Delovna gradiva niso enaka na vseh šolah. O njihovi izbiri odločajo šole in učitelji, zato se lahko seznam potrebščin oziroma gradiv med šolami precej razlikuje.

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) ob tem opozarjajo na zanimivo ugotovitev: med slovenskimi šolami sicer ni razlik v znanju učencev, so pa velike razlike v uporabi delovnih zvezkov, učbenikov in delovnih učbenikov.

Zato se postavlja vprašanje, ali višji strošek za starše res pomeni tudi boljše izobraževanje.

Za odraslega je lahko 30, 50 ali 100 evrov za posamezno dejavnost še en strošek. Za otroka pa lahko pomeni nekaj povsem drugega. Pomeni, da bo moral sošolcem poslušati pripovedovati o izletu, sam pa tam ne bo bil. Da ne bo doživel šole v naravi. Da bo morda ostal doma, medtem ko bodo drugi skupaj ustvarjali spomine.

Zato organizacije, ki pomagajo družinam, opozarjajo, da plačljive izobraževalne in obšolske vsebine lahko povečujejo neenakosti med otroki. V ZASSS menijo, da se nekateri otroci teh dejavnosti ne udeležijo prav zato, ker jih njihovi starši ne zmorejo plačati.

Letošnje šolsko leto prinaša tudi pozitivno spremembo. Četrtošolci bodo po novem prejeli brezplačne delovne zvezke.

Do zdaj so bili brezplačni delovni zvezki zagotovljeni učencem prvega triletja, od letošnjega leta pa se pravica širi tudi na četrti razred. Vsem učencem od prvega do devetega razreda šole še naprej zagotavljajo brezplačno izposojo učbenikov.

V Zvezi Anita Ogulin odločitev pozdravljajo, prav tako v ZASSS, vendar opozarjajo, da mora biti širitev ustrezno financirana in da brezplačnost za starše ne sme pomeniti manj kakovostnih gradiv.

ZPMS pa meni, da bi bilo smiselno razmisliti tudi o nadaljnjem širjenju pravice do brezplačnih delovnih zvezkov, predvsem za otroke iz materialno ogroženih družin.

Ko starši avgusta kupujejo torbo, copate, zvezke, barvice in druga osnovna sredstva, se lahko zdi, da je največji finančni zalogaj že mimo. Toda šolsko leto se šele začne. Sledijo izleti, šola v naravi, različne dejavnosti, oblačila, obutev in pri starejših učencih tudi bolj specifična oprema.

Pri dijakih poklicnih in strokovnih šol so lahko stroški še višji, saj poleg običajnih potrebščin potrebujejo tudi opremo za praktični pouk, od zaščitnih oblačil do različnih strokovnih pripomočkov.

Za družine, ki že sicer skrbno obračajo vsak evro, se zato lahko začetek šolskega leta spremeni v obdobje velike negotovosti.

In morda je najpomembnejše vprašanje prav to: ali lahko govorimo o zares enakih možnostih za vse otroke, če si ne morejo vsi privoščiti enakih šolskih izkušenj? Kot opozarjajo v Zvezi Anita Ogulin, bi morala šola neenakosti med otroki zmanjševati, ne pa jih reproducirati.

Vir: 24ur.com