Po spletu se širi nevaren trend, otroci pa ne razumejo posledic

O nevarnostih spletnih izzivov je za naš portal že pred časom opozorila tudi slovenska učiteljica Nina Jelen. Poudarila je, da so nekateri izzivi lahko izjemno nevarni, celo smrtno nevarni, otroci pa se pogosto ne zavedajo, v kaj se spuščajo.

Viralni trend, poimenovan The Cat in the Hat oziroma Maček v klobuku, se širi predvsem na TikToku in Instagramu. V videoposnetkih nastopa oseba v kostumu znanega knjižnega lika ali njegova različica, ustvarjena z umetno inteligenco. Posnetke spremljajo imena resničnih mest in šol, v nekaterih primerih tudi imena ravnateljev ali učencev, ter sporočila, ki namigujejo, da jih bo lik obiskal oziroma prišel ponje.

Grožnje so pogosto nedoločene in so lahko mišljene kot neokusna šala. Toda šole in policija jih morajo obravnavati resno, saj lahko povzročijo strah in zaskrbljenost med učenci, njihovimi družinami ter zaposlenimi.

Težava je tudi v tem, da se lahko vsebina, ki jo nekdo objavi zaradi pozornosti ali zabave, hitro razširi. Ko jo začnejo deliti drugi uporabniki, avtor nima več nadzora nad tem, kdo jo bo videl in kako jo bo razumel.

Razlogi so različni: želja po priljubljenosti, odzivih vrstnikov, ogledih in občutku, da so del nečesa, o čemer govorijo vsi. Otroci lahko vedo, da je določen trend neprimeren, a vseeno verjamejo, da sami ne bodo utrpeli posledic.

Nevropsihologinja dr. Sanam Hafeez v članku za ABC News pojasnjuje, da se deli možganov, ki sodelujejo pri načrtovanju in presojanju posledic, v obdobju odraščanja še razvijajo. Obenem so mladostniki posebej občutljivi na vznemirjenje in odobravanje vrstnikov. Zato lahko trenutna pozornost zanje odtehta tveganje, ki se jim zdi oddaljeno.

Podobno je v članku za naš portal opozorila učiteljica Nina Jelen, ki je pisala o nevarnih spletnih izzivih. Spomnila je na izziv Bird Box, pri katerem so si udeleženci zavezali oči in se tako izpostavljali nevarnosti v prometu ter pri vsakdanjih opravilih.

Obstajajo pa izzivi, ki so izredno nevarni, celo smrtno nevarni, je zapisala Jelenova. Opozorila je tudi na primere, ko otroci in najstniki sodelujejo v nevarnih izzivih, ne da bi se zavedali, kako hude so lahko posledice.

Njeno sporočilo je še danes aktualno: spletni izziv ni nujno varen samo zato, ker se mu smejijo vrstniki ali ker je postal viralen. Tudi vsebina, ki je videti kot nedolžna zabava, lahko nekoga poškoduje, prestraši ali spravi v resne težave.

Najpomembnejša sta pogovor in odnos zaupanja. Otroci morajo vedeti, da se lahko na starše obrnejo tudi takrat, ko so sami sodelovali pri neprimernem izzivu ali ko so na spletu videli nekaj, kar jih je prestrašilo.

Starši lahko otrokom pomagajo z nekaj jasnimi pravili:

- Pogovarjajte se o dogajanju na spletu. Zanimajte se, katere videoposnetke gledajo, katere aplikacije uporabljajo in o katerih trendih se pogovarjajo s prijatelji.

- Pojasnite, da spletne grožnje niso šala brez posledic. Tudi če jih nekdo objavi zaradi zabave, lahko povzročijo strah in zahtevajo ukrepanje šole ali policije.

- Spodbujajte kritično razmišljanje. Otrok naj se vpraša, kdo je vsebino objavil, kaj želi z njo doseči in ali bi lahko koga ogrozila.

- Naučite jih reči ne. Ni jim treba sodelovati v izzivu samo zato, ker ga izvajajo prijatelji ali ker se bojijo, da bodo izpadli dolgočasni.

- Ne širite nevarnih objav. Grozečih videoposnetkov ne všečkajte, komentirajte ali posredujte naprej. Sumljivo vsebino prijavite platformi, ob konkretnih grožnjah pa obvestite šolo oziroma policijo.

Jelenova je v svojem zapisu posebej poudarila, da je treba otroke v spletne aktivnosti vključevati že zgodaj, se z njimi pogovarjati o varni uporabi spleta in skupaj oblikovati razumljiva družinska pravila. Predvsem pa jih moramo naučiti, da jim ni treba storiti vsega, kar vidijo ali v kar jih nagovarjajo drugi.

Otroci ne potrebujejo le omejitev, temveč tudi občutek, da lahko odraslim zaupajo. Če vedo, da jih bodo starši poslušali brez takojšnjega obsojanja, je večja verjetnost, da bodo spregovorili tudi o neprijetnih izkušnjah na spletu. In prav pravočasen pogovor lahko prepreči, da bi se nedolžna spletna zabava spremenila v nekaj veliko resnejšega.

Viri: Index.hr, Dnevnik.hr