Všečki, komentarji in primerjanje: Kako družbena omrežja vplivajo na najstnike?

V obdobju, ko šele gradijo svojo identiteto in iščejo potrditev okolice, lahko nenehno primerjanje z drugimi resno zamaje njihovo samozavest. Strokovnjaki zato opozarjajo, da ni pomembno le, koliko časa mladi preživijo na spletu, temveč tudi, kakšne vsebine spremljajo in kako se ob njih počutijo.

Najstništvo je obdobje velikih sprememb. Mladostniki se soočajo s telesnim odraščanjem, spreminjanjem odnosov, željo po sprejetosti in vprašanji o tem, kdo so in kakšni želijo postati. Mnenje vrstnikov jim pogosto pomeni veliko, zato lahko primerjanje z drugimi močno vpliva na njihovo samopodobo.

Družbena omrežja ta proces še okrepijo. Mladostnik lahko v nekaj minutah vidi na desetine fotografij vrstnikov, vplivnežev in znanih osebnosti, ki prikazujejo svoje najlepše trenutke. Ob tem lahko dobi občutek, da so drugi lepši, uspešnejši, priljubljenejši in srečnejši.

Težava je v tem, da primerja svoje resnično življenje z izbranimi trenutki iz življenja drugih. Fotografije so lahko skrbno načrtovane, osvetljene, obdelane ali objavljene prav zato, da ustvarijo določen vtis.

Ameriško psihološko združenje opozarja, da je primerjanje videza na družbenih omrežjih povezano s slabšo telesno samopodobo, motnjami hranjenja in simptomi depresije, zlasti pri dekletih. Pomembno vlogo imajo tudi odzivi drugih uporabnikov, na primer število všečkov in komentarjev.

Mladostnik, ki se primerja z drugimi, staršem morda ne bo povedal, da se zaradi objav na spletu počuti manjvrednega. Njegova stiska se lahko pokaže na druge načine.

Morda postane bolj nezadovoljen s svojim videzom, se začne pretirano ukvarjati s tem, kako je videti na fotografijah, ali pogosto preverja, koliko všečkov je dobila njegova objava. Lahko ga začne skrbeti, da ni dovolj priljubljen, da nima dovolj prijateljev ali da je njegovo življenje manj zanimivo od življenja vrstnikov.

Pri nekaterih se pojavita zavist ali občutek izključenosti, drugi postanejo bolj zaskrbljeni zaradi svojega videza. Če se občutki manjvrednosti ponavljajo in trajajo dlje časa, lahko vplivajo tudi na njihovo razpoloženje in odnose.

Tveganje ni povezano zgolj z uporabo družbenih omrežij, temveč tudi z vsebino, ki ji je mladostnik izpostavljen, njegovimi osebnimi okoliščinami in podporo, ki jo ima v vsakdanjem življenju.

Pregled raziskav, objavljen v reviji Nature Reviews Psychology, izpostavlja, da lahko družbena omrežja vplivajo na duševno zdravje mladostnikov prek različnih mehanizmov, med drugim socialnega primerjanja, odzivanja na povratne informacije in občutka socialne izključenosti. Avtorji hkrati poudarjajo, da so ugotovitve raziskav raznolike in da povezave niso pri vseh mladostnikih enake.

Za odrasle je lahko število všečkov na fotografiji nepomembna podrobnost. Za mladostnika pa lahko pomeni veliko več: občutek, da je sprejet, opažen in priljubljen.

Če objava ne doseže pričakovanega odziva, si lahko to razlaga kot dokaz, da ni dovolj zanimiv ali da ga vrstniki ne marajo. Čeprav takšen sklep ne odraža nujno resničnosti, lahko močno vpliva na njegovo počutje.

Ameriško psihološko združenje opozarja, da je treba pri mladostnikih posebno pozornost nameniti vsebinam, ki spodbujajo primerjanje videza, ter pretirani osredotočenosti na lastne fotografije in odzive nanje. Takšne izkušnje so povezane s slabšo telesno samopodobo in več težavami z duševnim zdravjem.

Pomembno je tudi, da mladostniki razumejo, da priljubljenost na spletu ni merilo njihove vrednosti. Število všečkov ne pove, kako dober prijatelj je nekdo, koliko truda vlaga v svoje cilje ali kako se počuti, ko odloži telefon.

Popolna prepoved družbenih omrežij ni vedno najboljši odgovor. Pomembneje je, da starši mladostniku pomagajo razviti kritičen odnos do vsebin, ki jih spremlja, ter mu ponudijo prostor za pogovor brez obsojanja.

1. Zanimajte se za njegovo spletno življenje.

Namesto vprašanja, koliko časa je preživel na telefonu, ga vprašajte, katere vsebine ga zanimajo, koga spremlja in kako se ob tem počuti. Tako boste lažje razumeli, kaj mu družbena omrežja pomenijo in ali ga določene objave obremenjujejo.

2. Pogovarjajte se o tem, kaj je na spletu prikazano in kaj ostane skrito.

Mladostnikom pomagajte razumeti, da objave pogosto prikazujejo le izbrane trenutke, ne pa celotnega življenja. Fotografija popolnega videza ne razkriva nujno negotovosti, težav ali vsakdanjih skrbi osebe, ki jo je objavila.

3. Ne zmanjšujte njihovih občutkov.

Če mladostnik pove, da se ob fotografijah vrstnikov počuti manjvrednega, mu ne odgovarjajte, da so to samo družbena omrežja. Njegovi občutki so resnični, tudi če razlog z vidika odraslega ni videti pomemben. Poslušajte ga in mu pomagajte poiskati drugačen pogled na situacijo.

4. Spodbujajte dejavnosti zunaj spleta.

Šport, ustvarjanje, druženje s prijatelji in skupni družinski trenutki mladostniku omogočajo, da svojo vrednost prepoznava tudi zunaj digitalnega okolja. Pomembno je, da ima priložnosti za dejavnosti, pri katerih se počuti sposobnega, sprejetega in povezanega z drugimi.

5. Pomagajte mu izbrati vsebine, ki nanj vplivajo dobro.

Če opazi, da se po spremljanju določenih profilov počuti slabše, ga spodbudite, da razmisli, ali mu te vsebine koristijo. Lahko jih preneha spremljati ali jih nadomesti z vsebinami, ki spodbujajo ustvarjalnost, učenje, zdrave odnose in realističen odnos do telesa.

Ameriško psihološko združenje priporoča, da starši v zgodnji adolescenci, običajno med 10. in 14. letom, aktivno spremljajo otrokovo uporabo družbenih omrežij, se z njim pogovarjajo o spletnih vsebinah in ga postopoma učijo varne ter uravnotežene uporabe. Pri tem je treba upoštevati tudi njegovo potrebo po zasebnosti.

Mladostnikom ni treba sporočati, da so družbena omrežja sama po sebi slaba. Na njih lahko najdejo prijatelje, podporo, navdih in prostor za izražanje. Pomembno pa je, da prepoznajo tudi njihove pasti.

Starši lahko pri tem veliko naredijo z zgledom. Če sami pogosto komentirajo videz drugih, se primerjajo z njihovimi dosežki ali svojo vrednost povezujejo z odzivi na spletu, otroci takšne vzorce hitro opazijo.

Prav tako je pomembno, da mladostnik ve, da se lahko o svojih stiskah pogovori brez straha pred kaznovanjem ali posmehom. Če opažate dolgotrajno žalost, izrazito nezadovoljstvo s telesom, umikanje iz družbe ali druge spremembe, ki vplivajo na njegovo vsakdanje življenje, se je smiselno posvetovati s šolskim svetovalnim delavcem, psihologom ali drugim ustreznim strokovnjakom.

Otroku ni treba biti lepši, uspešnejši ali bolj priljubljen od drugih, da bi bil dovolj dober. Pomembno je, da to ne ostane le sporočilo, ki ga sliši od staršev, temveč postane tudi nekaj, kar se postopoma nauči verjeti o sebi.

Vir: Index.hr