V razvojni psihologiji odraščanja te močne, a povsem enosmerne čustvene vezi z medijskimi osebnostmi imenujemo parasocialni odnosi. Gre za psihološke povezave, ki jih mladostniki razvijejo do znanih osebnosti, čeprav jih osebno sploh ne poznajo.
Po ugotovitvah raziskovalcev je močna navezanost povsem uveljavljen in razširjen pojav odraščanja. Mladostniku takšni odnosi predstavljajo varno raziskovanje, kjer brez tveganja za zavrnitev, kritiko ali javno razočaranje preizkušajo različne družbene vloge ter postopoma razvijajo svojo osebnost.
Novejše raziskave preučujejo, kako generativna umetna inteligenca in družbena omrežja spreminjajo parasocialne odnose. Platforme, kot so TikTok, Instagram in YouTube, z osebnimi utrinki zvezdnikov ustvarjajo občutek njihove stalne prisotnosti, zato lahko mladostniki spletne ustvarjalce dojemajo kot osebe, ki jih razumejo bolje kot vrstniki. To ustvarja podlago za prehod od klasičnih idolov k interaktivnim AI-botom.
Izbira idolov in dojemanje odnosa se razlikujeta tudi glede na spol. Fantje najpogosteje občudujejo igralce, pevce in športnike kot vzornike ali mentorje predvsem zaradi njihovega talenta in dosežkov. Dekleta pa pogosteje dojemajo igralke in pevke kot prijateljice ali zaupnice ter več pozornosti namenjajo njihovi osebnosti, videzu in modnemu slogu.

Ali umetna inteligenca vpliva na odnose mladostnikov?
Z razmahom generativne umetne inteligence in aplikacij, kot so Character.AI, Replika in prilagojeni ChatGPT, so parasocialni odnosi dobili nove razsežnosti. Medtem ko so bili tradicionalno enosmerni, saj zvezdniki in izmišljeni liki gledalcem ne morejo neposredno odgovarjati, AI-boti ustvarjajo iluzijo vzajemnega odnosa. V realnem času se prilagajajo uporabnikovim željam, interesom in razpoloženju ter dajejo občutek empatije, bližine in stalne razpoložljivosti. Mladostnik lahko zato dobi občutek, da ga nekdo zares razume in sprejema brez obsojanja.
Občasno spremljanje idolov ali klepetanje z umetno inteligenco ni razlog za preplah, pozorni pa moramo biti na opozorilne znake. Nenehno primerjanje z idealiziranimi podobami zvezdnic in vplivnic lahko pri dekletih poslabša samopodobo ter prispeva k tesnobi in motnjam hranjenja. Skrb vzbuja tudi umikanje iz resničnih odnosov ter zanemarjanje prijateljstev, šolskih obveznosti in družinskih aktivnosti.
Dodatno tveganje predstavlja pretirano pritrjevanje AI-botov, ki uporabnika nenehno hvalijo in se izogibajo nesoglasjem. Mladostnik se lahko navadi na takšno udobje in postane manj strpen do ljudi, ki mu postavljajo meje ali se z njim ne strinjajo. Posledice lahko vključujejo socialno izolacijo, pomanjkanje spanja, zanemarjanje higiene in gibanja ter zabrisovanje meja med resničnostjo in navidezno intimnostjo z umetno inteligenco.

Pristni odnosi so najboljša zaščita pred virtualnimi pastmi
Da bi starši v digitalni dobi ohranili kakovosten odnos z mladostniki, morajo razumeti njihov digitalni svet. Zgražanje in moraliziranje lahko mladostniku sporočata, da so njegovi interesi nepomembni, zato začne skrivati svoje dejavnosti, kar vodi v odtujevanje od staršev in večjo navezanost na digitalno okolje.
Ključna sta iskren, vsakodneven pogovor in radovednost brez obsojanja. Z vprašanji o tem, kaj mladostnika privlači pri določeni osebi ali botu, o čem se pogovarjata in kako se ob tem počuti, starši bolje razumejo njegove čustvene potrebe.
Pomembno je tudi razvijanje digitalne pismenosti. Starši naj mladostnikom pomagajo razumeti, da so spletne podobe zvezdnikov pogosto skrbno obdelane in namenjene ustvarjanju dobička ter da umetna inteligenca nima človeških čustev ali zavesti, temveč odgovore ustvarja na podlagi podatkov in naučenih vzorcev. Pri tem lahko priporočijo knjigi Jonathana Haidta: Tesnobna generacija in Manfreda Spitzerja: Digitalna demenca.
Starši naj spodbujajo raznolike vzornike s področij športa, znanosti in umetnosti, ki poudarjajo znanje, zdravje in resnične dosežke ter vzpostavljajo jasna pravila glede časa, prostora in vsebin uporabe digitalnih naprav.
Odnosi, ki jih otroci in mladostniki oblikujejo v svojem zgodnjem življenju, so pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, v kakšno osebo se bodo oblikovali. Ko otrok skozi pristne človeške stike ter neizogibne vsakodnevne izzive gradi trajna in resnična vrstniška prijateljstva, v njem ne bo rasla potreba po zadovoljevanju svojih čustvenih potreb v virtualnih svetovih, ki jim odgovorijo na vsa vprašanja, a hkrati pustijo velik občutek praznine.
Monika Erjavec Bizjak je mag. zakonskih in družinskih študij, je strokovna sodelavka v humanitarnih programih in izvajalka delavnic v sklopu humanitarnega projekta Veriga dobrih ljudi. Je tudi certificirana družinska in šolska mediatorka in se ukvarja z reševanjem sporov z mediacijo in s širjenjem ter z razvojem kulture medsebojnih odnosov.
|

Dodatno gradivo: Gleason s sod., Parasocial Attributes of Adolescents' Favorite Celebrities



















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV