S kom se vaši otroci pogovarjajo na spletu? Tveganja, ki jih starši pogosto spregledajo

V POPkastu je novinarka Maja Pavlin gostila informacijsko pooblaščenko Jeleno Virant Burnik in igralca Jureta Henigmana. Pogovor se je osredotočil na varstvo osebnih podatkov, digitalne nevarnosti za otroke ter odgovornost odraslih v času, ki je vse bolj prepleten z digitalnimi tehnologijami.

Sogovorniki poudarjajo, da osebni podatki niso zgolj ime, priimek ali naslov, temveč vse informacije, po katerih je posameznika mogoče prepoznati – od videza in navad do vzdevkov v spletnih igrah. Prav zaradi tehnološkega razvoja in vseprisotnosti spleta so otroci danes izpostavljeni tveganjem, ki jih starši pogosto ne zaznajo ali jih podcenjujejo, zlasti v okoljih spletnih iger in aplikacij, kjer poteka komunikacija z neznanci.

Kot odziv na te izzive je Informacijska pooblaščenka razvila projekt PrivacyPRO, namenjen ozaveščanju o pomenu zasebnosti in varovanja osebnih podatkov. Projekt, ki se izvaja v letih 2025 in 2026 ter ga financira Evropska unija, je usmerjen v tri ciljne skupine: mlajše otroke, stare od 6 do 10 let, starejše otroke od 11 do 14 let ter starše, učitelje in druge strokovne delavce. Njegov cilj je otrokom ponuditi znanje in praktične veščine za varno rabo digitalnega okolja.

V ta namen so pripravili različna izobraževalna gradiva – od namizne igre za najmlajše do serije kratkih video vsebin za starejše otroke, pri katerih sodeluje tudi Jure Henigman v vlogi profesorja, znanega iz serije Gospod profesor.

Virant Burnikova opozarja, da nevarnosti na spletu niso abstraktne, temveč zelo konkretne, saj se primeri neprimernih nagovorov in manipulacij otrok dogajajo tudi v praksi. Rešitve ne vidi v prepovedih, temveč v aktivni vlogi staršev: v preverjanju nastavitev zasebnosti, rednih pogovorih z otroki in razumevanju digitalnih okolij, v katerih se gibljejo. Tako kot starši vedo, koga otrok pripelje domov, bi morali vedeti tudi, s kom komunicira na spletu.

Henigman ob tem izpostavlja širši problem zasnove digitalnih platform, ki so pogosto ustvarjene z namenom, da uporabnike čim dlje zadržijo pred zasloni. Po njegovem mnenju so otroci zaradi razvojne ranljivosti še posebej dovzetni za digitalno zasvojenost, pri čemer tehnologija ni nevtralna, temveč podrejena ekonomskim interesom. Podpira starostne omejitve in jih primerja z drugimi reguliranimi področji, kot sta uživanje alkohola in kajenje.

Posebno pozornost oba sogovornika namenjata tudi razvoju umetne inteligence, ki dodatno briše meje med resničnimi in lažnimi vsebinami. Opozarjata, da bodo manipulacije vse težje prepoznavne in da to ne ogroža zgolj otrok, temveč vse generacije. Algoritmi družbenih omrežij po njunem mnenju pogosto v ospredje potiskajo agresivne in senzacionalistične vsebine, kar izkrivlja podobo resničnosti in povečuje tveganja za duševno zdravje.

Kot ključno rešitev izpostavljata medgeneracijsko sodelovanje, zaupanje in stalno komunikacijo. Otroci imajo morda več tehničnega znanja, odrasli pa življenjske izkušnje – le skupaj lahko učinkovito naslovijo nevarnosti digitalnega sveta. Virant Burnikova opozarja tudi, da žrtve spletnih zlorab niso le otroci, temveč tudi starejši, ki pogosto vstopajo v digitalno okolje brez ustreznega znanja in zaščite.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete tukaj.