Otroci ChatGPT uporabljajo tudi za tolažbo: Ugotovitve so zaskrbljujoče

Toda nova raziskava ameriške organizacije za varovanje duševnega zdravja JED Foundation opozarja na zaskrbljujočo povezavo med določenimi načini uporabe klepetalnikov z umetno inteligenco in slabšim duševnim zdravjem mladih.

Raziskovalci so ugotovili, da se otroci in mladostniki na klepetalne robote ne obračajo več samo zaradi pomoči pri učenju. Za nekatere postajajo tudi zaupniki, prijatelji in sogovorniki, na katere se obrnejo v trenutkih čustvene stiske.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da umetna inteligenca ne more nadomestiti pristnega človeškega odnosa.

Raziskavo je izvedla ameriška organizacija JED Foundation, ki se ukvarja z duševnim zdravjem mladih in preprečevanjem samomorov. V njej je sodelovalo več kot 5500 učencev in dijakov iz 21 ameriških šol. Podatke so zbirali med oktobrom 2025 in aprilom 2026.

Po ugotovitvah raziskave je kar 90 odstotkov sodelujočih, starih od devet do 17 let, že uporabljalo klepetalne robote z umetno inteligenco.

Razlogi za uporabo so različni:

- 58 odstotkov jih umetno inteligenco uporablja za šolske naloge.

- 57 odstotkov se nanjo obrne, ko so žalostni, pod stresom, osamljeni ali preobremenjeni.

- 28 odstotkov jo uporablja za nasvete glede odnosov ali reševanja težav.

- 12 odstotkov jo uporablja za prijateljstvo in druženje.

Posebej zanimivo je, da mnogi mladostniki uporabe umetne inteligence za čustveno podporo sploh ne dojemajo kot iskanje pomoči. Zanje je to očitno postalo nekaj povsem običajnega – podobno kot pogovor s prijateljem ali iskanje odgovora na spletu.

Razvojna psihologinja Anne Maheux z Univerze Severne Karoline, ki ni sodelovala pri raziskavi, je za ameriški javni medij Oregon Public Broadcasting opozorila na izjemno hitro spremembo navad mladih.

Ocenila je, da je še pred nekaj leti umetno inteligenco uporabljalo zelo malo otrok, danes pa jo približno enako število mladih uporablja za šolske naloge in za čustveno podporo oziroma spoprijemanje s težavami.

Včasih se pogovor z umetno inteligenco začne povsem nedolžno. Otrok jo na primer vpraša, kako rešiti matematično nalogo, nato pa jo začne spraševati, ali bo uspešno opravil preizkus znanja, ali bo razočaral starše oziroma ali je njegova prihodnost ogrožena zaradi slabše ocene.

Prav takšno izkušnjo je za Oregon Public Broadcasting opisal 15-letni Arjun Sharda iz Teksasa. Priznal je, da je pred enim od prvih preizkusov iz kemije zaradi strahu pred neuspehom ChatGPT znova in znova spraševal, ali bo vse v redu in ali bo njegova povprečna ocena še vedno dovolj dobra.

Primer kaže, kako lahko umetna inteligenca postane prostor, kamor se mladostniki zatečejo po pomiritev, ko jih preplavijo skrbi.

Najbolj zaskrbljujoče ugotovitve raziskave se nanašajo na duševno zdravje mladih. Raziskovalci so opazili, da so bili otroci in mladostniki, ki so umetno inteligenco uporabljali za prijateljstvo, druženje ali čustveno podporo v stiski, pogosteje povezani s slabšimi kazalniki duševnega zdravja.

Pri teh mladih so zaznali več simptomov tesnobe in depresije, več osamljenosti ter pogostejšo zgodovino  samomorilnih misli in poskusov samomora. Povezave so opazili tudi pri mladih, ki so umetno inteligenco uporabljali za nasvete glede odnosov in reševanja osebnih težav.

Raziskava namreč ne dokazuje, da uporaba umetne inteligence povzroča duševne stiske ali samomorilne misli.

Psihologinja Kayla Anderson, podpredsednica za raziskave in vrednotenje pri organizaciji JED Foundation ter avtorica poročila, je opozorila, da še ni mogoče ugotoviti, kaj je vzrok in kaj posledica. Možno je, da se otroci, ki se že spoprijemajo s čustvenimi težavami, pogosteje obračajo na umetno inteligenco. Hkrati pa obstaja skrb, da bi lahko določeni načini uporabe njihove težave še poglobili.

Andersonova je poudarila, da lahko umetna inteligenca mladim ponudi takojšen in dostopen prostor za pogovor, vendar ne more nadomestiti razvojnih, zaščitnih in čustvenih koristi človeške povezanosti.

Ena od posebnosti klepetalnikov je, da so vedno na voljo. Otrok jih lahko vpraša karkoli, ne da bi se bal neposrednega odziva, zadrege ali obsojanja. Odgovori so pogosto prijazni, potrpežljivi in prilagojeni uporabniku, zato lahko pogovor daje občutek, da ga nekdo zares posluša in razume.

UNICEF opozarja, da lahko klepetalniki z umetno inteligenco zaradi svoje sposobnosti prilagajanja uporabniku ustvarjajo občutek bližine in spodbujajo čustveno navezanost. Če otrok začne umetno inteligenco dojemati kot edinega prijatelja ali zaupnika, se lahko zmanjša njegova motivacija za vzpostavljanje in ohranjanje resničnih odnosov.

Poleg tega lahko klepetalniki potrjujejo otrokove strahove ali nezdrave vzorce razmišljanja, namesto da bi mu pomagali pogledati na težavo z različnih zornih kotov. UNICEF opozarja tudi na nevarnosti razkrivanja osebnih podatkov, manipulacije in vsebin, ki niso primerne za otrokovo starost.

Kljub opozorilom strokovnjaki ne trdijo, da je treba otrokom uporabo umetne inteligence povsem prepovedati. Ta jim lahko pomaga pri razumevanju učne snovi, spodbuja ustvarjalnost, omogoča dostop do informacij in olajša nekatere vsakodnevne naloge.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svojem poročilu o digitalnih vplivih na duševno zdravje mladih poudarja, da so učinki digitalne tehnologije kompleksni. Uporaba lahko prinese pozitivne in negativne posledice, pri čemer so ranljivejši otroci in mladostniki bolj izpostavljeni negativnim vplivom. 

Pomembna je tudi dvosmerna povezava: duševne stiske lahko povečajo uporabo digitalnih tehnologij, ta pa lahko pri nekaterih posameznikih težave še poslabša.

Za starše je zato pomembno, da se z otroki o uporabi umetne inteligence pogovarjajo, namesto da bi jih zgolj opozarjali na nevarnosti.

Popolna prepoved uporabe umetne inteligence ni nujno najboljša rešitev. Pomembneje je, da starši razumejo, kako jo otrok uporablja in kakšno vlogo ima v njegovem življenju.

Strokovna priporočila in ugotovitve raziskav lahko strnemo v nekaj praktičnih usmeritev:

- Zanimajmo se za otrokovo uporabo. Vprašajmo ga, katere klepetalnike uporablja, kaj jih sprašuje in ali se z njimi pogovarja tudi o osebnih težavah.

- Pojasnimo, da umetna inteligenca ni človek. Čeprav odgovarja prijazno in prepričljivo, nima človeških čustev, izkušenj ali sposobnosti pristnega sočutja.

- Spodbujajmo pogovor v živo. Otrok mora vedeti, da se lahko na starše obrne tudi takrat, ko ga je sram, ko je žalosten ali ko ne ve, kako rešiti določeno težavo.

- Postavimo jasne meje. Uporaba umetne inteligence ne sme nadomestiti spanja, druženja, gibanja, igre in drugih pomembnih dejavnosti.

- Učimo ga kritičnega razmišljanja. Odgovori klepetalnikov niso vedno pravilni, preverjeni ali primerni. Otrok naj se nauči preverjati informacije in ne sprejemati vsega kot dejstvo.

- Bodimo pozorni na spremembe. Če se otrok vse bolj umika od vrstnikov, izgublja zanimanje za običajne dejavnosti ali se o svojih težavah pogovarja samo še z umetno inteligenco, je pomembno, da se z njim pogovorimo.

Če otrok izraža hudo stisko, samomorilne misli ali govori o samopoškodovanju, pogovor s klepetalnikom ne sme biti nadomestilo za pomoč odrasle osebe in ustreznega strokovnjaka.

V času, ko umetna inteligenca vse bolj vstopa v otroške sobe, šolske klopi in celo najintimnejše pogovore, ostaja ena stvar nenadomestljiva: občutek, da je ob nas resnična oseba, ki nas posluša, razume in nam stoji ob strani.