Starši delajo to napako, zaradi katere otroci zvečer težje zaspijo

Začetek šolskega leta pomeni konec počitniške svobode. Nič več poznega vstajanja, dolgih večerov in jutranjega poležavanja. Budilka zazvoni, otrok pa mora biti pripravljen na šolo.

Toda telo se na nov urnik ne prilagodi vedno čez noč.

In prav tu starši pogosto naredijo napako: od otroka pričakujejo, da bo zvečer preprosto zaspal prej, čeprav so se njegove navade čez poletje popolnoma spremenile.

To je ena najpogostejših misli staršev.

Otrok je ves dan v šoli, po pouku ima morda še trening, domače naloge, igro in večerjo. Logično bi bilo, da bo zvečer samo padel v posteljo.

A ni vedno tako.

Če otrok ostane pokonci predolgo, lahko uspavanje postane še težje. Namesto mirnega prehoda v spanec sledi nov val energije, otrok postane nemiren, išče razloge za vstajanje in želi še nekaj časa s starši.

Tudi na Bibaleze.si smo že pisali o tem, da so večerne potrebe po vodi, stranišču, hrani ali še eni pravljici lahko del otrokovega zavlačevanja odhoda v posteljo. Svetovalka za vzgojo predšolskih otrok Tina Jereb je poudarila, da otroci potrebujejo dovolj spanja za dobro počutje in razvoj, staršem pa lahko pri večeru pomaga mirna, predvidljiva rutina.

Pri spanju ni ene številke za vse otroke. Potrebe so odvisne od starosti.

Po priporočilih Ameriške akademije za medicino spanja naj otroci:

- od 1 do 2 let spijo približno 11–14 ur na dan, vključno z dnevnim spanjem,

- od 3 do 5 let 10–13 ur na dan, vključno z dnevnim spanjem,

- od 6 do 12 let 9–12 ur na dan,

- od 13 do 18 let 8–10 ur na dan.

Za šolarja je zato zelo pomembno, kdaj zjutraj vstane.

Če mora šestletnik vstati ob 6.30 in potrebuje okoli deset ur spanja, ni dovolj, da je ob 21.30 šele pod odejo. Upoštevati je treba tudi čas, ki ga potrebuje, da dejansko zaspi.

Če je otrok tik pred spanjem še na telefonu, tablici, računalniku ali pred televizijo, se težko pričakuje, da bo v trenutku, ko napravo odloži, postal zaspan.

Strokovnjaki med priporočili za zdrave spalne navade navajajo tudi izklop zaslonov približno eno uro pred spanjem in odstranitev naprav iz otroške spalnice. Reden urnik spanja lahko prav tako pomaga pri kakovostnejšem spancu.

Zato je lahko preprosto pravilo: Najprej naj se ugasne zaslon. Potem se začne večer. To pomeni, da zadnja ura dneva ni namenjena hitrim igricam, videoposnetkom ali dopisovanju, ampak umirjanju.

"Ob osmih v posteljo!"

Toda če ob 19.55 otrok še vedno išče pižamo, ima nedokončano domačo nalogo, mora pod tuš in si še ni umil zob, je jasno, da bo ura spanja hitro postala 20.30 ali 21.00.

Zato večerna rutina ni nekaj, kar se začne takrat, ko mora biti otrok že v postelji.

Začne se prej.

Na primer:

19.00 – konec ekranov in umirjanje

19.15 – tuširanje in pižama

19.30 – priprava šolske torbe in oblačil

19.40 – branje ali miren pogovor

20.00 – postelja

Ura seveda ni univerzalna. Mlajši otrok bo šel spat prej, starejši kasneje. Pomembno je predvsem, da je rutina dovolj zgodnja, da ima otrok možnost pravočasno zaspati.

Starši to dobro poznajo. Še eno risanko, še pet minut igrice, samo še ta video ali samo še eno poglavje ...

Posamezna izjema ni težava. Težava nastane, ko izjema postane vsakodnevno pravilo. Otrok potrebuje dovolj jasen zaključek dneva. Če se čas za spanje vsak večer premika, je tudi njegov ritem težje predvidljiv.

Strokovnjaki priporočajo čim bolj reden urnik spanja, tudi ob koncih tedna.

To ne pomeni, da mora otrok v soboto zvečer v posteljo ob popolnoma isti uri kot med tednom. Pomeni pa, da ogromnih razlik med delavniki in vikendom ni dobro ustvarjati.

Včasih otrok zvečer ne potrebuje še enega opozorila, ampak nekaj minut vaše pozornosti.

Še posebej ob začetku šolskega leta se dogaja veliko novega. Nova pravila, učitelji, sošolci, naloge, ocenjevanje, odnosi ...

Čez dan otrok vsega tega morda niti ne pokaže. Ko se zvečer umiri, pa lahko pridejo na plano vprašanja in občutki.

Tina Jereb je za Bibaleze.si pri temi uspavanja opozorila prav na pomen otrokove potrebe po bližini in mirnem zaključku dneva. Večer je lahko priložnost, da se otrok umiri in pove, kaj se mu dogaja.

Zato lahko namesto: "Kolikokrat ti moram še reči, da pojdi spat?" poskusite z: "Kaj je bilo danes najlepše?" ali: "Je bilo danes v šoli kaj takega, kar ti še vedno ne da miru?"

Včasih se iz petminutnega pogovora razvije odgovor na vprašanje, zakaj otrok že tretjič vstaja iz postelje.

Premalo spanja se lahko hitro pokaže tudi čez dan.

Strokovnjaki navajajo, da je zadostna količina spanja pomembna za zdravje in dobro počutje otrok, pomanjkanje spanja pa je povezano tudi s težavami s pozornostjo in vedenjem ter slabšim šolskim funkcioniranjem. Otroci, stari od 6 do 12 let, naj bi praviloma spali od 9 do 12 ur, najstniki pa od 8 do 10 ur.

Zato otrok, ki je zjutraj nejevoljen, čez dan težko sodeluje, popoldne pa je popolnoma izčrpan, morda ni len ali 'tečen'. Morda je preprosto preutrujen.

1. Uro spanja premaknite dovolj zgodaj.

Ne čakajte, da bo otrok že popolnoma izmučen.

2. Zaslone zaključite vsaj približno eno uro pred spanjem.

Telefon in tablica naj ponoči ne bosta v postelji.

3. Vsak večer ponovite podoben vrstni red.

Pižama, zobje, priprava za naslednji dan, knjiga in postelja.

4. Šolske obveznosti uredite prej.

Če je mogoče, naj otrok torbo in oblačila pripravi pred začetkom večerne rutine.

5. Pustite nekaj minut za vas in otroka.

Kratek pogovor, objem ali branje lahko postanejo znak, da se dan zaključuje.

Ni treba paničariti, če otrok nekaj dni težje zaspi. Po poletnih počitnicah se mora družina pogosto znova navaditi na zgodnejša jutra in bolj strukturiran dan.

Če pa otrok dalj časa zelo težko zaspi, se ponoči pogosto prebuja, je čez dan izrazito zaspan ali pomanjkanje spanja pomembno vpliva na njegovo razpoloženje, vedenje ali vsakodnevno funkcioniranje, je smiselno težavo omeniti pediatru.

Cilj ni popoln večer. Cilj je rutina, ki otroku vsak dan znova sporoča: dan je končan, zdaj je čas za počitek.