Težave z motoriko pri otroku niso vedno razlog za skrb. Preverite, kako lahko starši z igro, gibanjem in vsakodnevnimi dejavnostmi spodbujajo otrokov gibalni razvoj in kdaj poiskati pomoč.
V večini primerov je vrnitev v šolske klopi povezana s pozitivnimi pričakovanji, ustaljeno rutino, ponovnimi srečanji s prijatelji in sošolci, včasih pa tudi s prekomernim stresom, tesnobo in strahom. Pri tem pomembnem prehodu v jesen ne smemo pozabiti na tiste otroke, ki se začetka septembra prav nič ne veselijo. Zakaj je temu tako, preverite v spodnjih vrsticah.
Če se skoraj vsak šolski dan konča s pregovarjanjem, odlašanjem, jokom ali jezo zaradi domače naloge, niste edini. Domača naloga lahko hitro postane vsakodnevni vir napetosti, tako za otroka kot za starše.
Čez dan je lahko miren, zbran in sodelovalen. Upošteva navodila, sedi pri pouku, opravi naloge in se zna prilagoditi situaciji. Potem pride domov in se v nekaj minutah vse spremeni.
Po dolgih urah v šoli in pogosto prezapolnjenem popoldnevu z obšolskimi dejavnostmi otrok pozno popoldne ali pa že v večeru spozna, da ga čaka še "kup" domačih nalog. Nad dejstvom, da bo pozno v noč delal domačo nalogo, niso navdušeni niti starši. In tako se znajdemo v poplavi slabe volje. A slaba volja in iskanje krivca zunaj sebe, rekoč "Oh ta šola, kako obremenjuje naše otroke," ne bodo rešili oziroma naredili domače naloge. Kakšen pristop naj torej uberejo starši, da bodo otroka spodbujali k opravljanju šolskih obveznosti in pri tem spodbujali tudi njegovo samostojnost in odgovornost?
Socialna izključenost med otroki ni vedno očitna. Otrok je lahko v razredu brez večjih težav in dobro sodeluje pri pouku, kljub temu pa se lahko med vrstniki počuti osamljenega ali ima občutek, da nikamor zares ne pripada. Otrok je redkeje povabljen na druženja, težje najde svoje mesto v skupini ali opaža, da se prijateljstva oblikujejo mimo njega. V času družbenih omrežij lahko postane to še bolj vidno, saj ima vpogled tudi v druženja, pri katerih sam ni bil prisoten.
Domače naloge so načeloma dodatna šolska obveznost, ki bi jo morali otroci reševati sami. A predvsem na začetku šolanja, pa včasih tudi kasneje, nekateri otroci pri tem potrebujejo pomoč staršev. Za vas smo pripravili seznam šestih napak, ki se jim je dobro pri reševanju domačih nalog skupaj z otrokom izogibati. Preverite.
Kratek videoposnetek se konča in že se začne naslednji, zanimivih vsebin pa kar ni konec. Zakaj je otroku tako težko odložiti telefon in kdaj običajna uporaba preraste v problem? Na katere znake morajo biti starši pozorni in zakaj pri telefonih ni pomembno samo, koliko časa jih otrok uporablja, ampak tudi, kaj zaradi njih izpušča? Pojasnjuje Tatjana Stanec iz Centra Šteker.
Začetek šolskega leta prinese številne nakupe in priprave. Med najpomembnejšimi je zagotovo šolska torba, pri kateri starši pogosto razmišljajo predvsem o tem, ali je dovolj velika, kakovostna in otroku všeč. Toda pri izbiri torbe ne gre le za videz. Pomembno je tudi, kako težka je, kako jo otrok nosi in kako je prilagojena njegovemu telesu.
Branje otroku pogosto razumemo kot prijeten večerni ritual, s katerim dan umirimo in otroka pripravimo na spanje. A skupno branje je veliko več kot le nekaj minut ob knjigi. Že dojenček, ki še ne zna govoriti in ne razume zgodbe na način kot odrasel, ob knjigi razvija pomembne sposobnosti, hkrati pa se krepi vez med njim in odraslo osebo.
"Kako priden otrok!" Stavek, ki ga odrasli pogosto izrečejo z najboljšim namenom. Označuje otroka, ki sodeluje, ne povzroča težav, upošteva pravila in ne izraža močnih čustev. Na prvi pogled tak otrok deluje zrel, samostojen in čustveno stabilen, vendar pa se za to prilagojenostjo včasih skriva nekaj manj vidnega: otrok, ki se je naučil, da je sprejet predvsem takrat, ko je miren, tih in ne zahteva preveč prostora zase.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
