Ko nas spomin ponese nazaj v mladostništvo, se lahko spomnimo simpatije, ki smo jo gojili do igralca, igralke, pevca ali športnice. Kako smo hrepeneli po idealizirani podobi lika, ki ga je predstavljala podoba na zaslonu. Medijska osebnost, ki smo jo zavzeto spremljali, je bila za nas popolna, z njo smo sočustvovali, trpeli bolečine in se veselili uspeha.
Spletno nasilje je ena najpogostejših oblik medvrstniškega nasilja v digitalni dobi. Gre za namerno, ponavljajoče se ustrahovanje, žaljenje ali izključevanje otroka prek spleta, družbenih omrežij, sporočil ali spletnih iger. Čeprav se dogaja v digitalnem prostoru, so posledice zelo resne in lahko globoko vplivajo na otrokovo duševno zdravje.
Na družbenih omrežjih se širi nov trend, ki se otrokom morda zdi zabaven, v resnici pa lahko prestraši učence, starše in zaposlene v šolah. V ospredju je lik Mačka v klobuku, ki se pojavlja v videoposnetkih z grozečimi sporočili, namenjenimi resničnim šolam in posameznikom. Čeprav nekateri takšne objave razumejo kot šalo, lahko njihove posledice segajo veliko dlje od spletnih komentarjev in všečkov.
15-letnica svojemu fantu prostovoljno pošlje intimno fotografijo. Po koncu zveze izve, da jo je delil v skupinskem klepetu sošolcev. Fotografija začne krožiti med vrstniki, dekle pa se znajde v hudi stiski. Strah jo je in sram. Ko se zaupa staršem, jo ne obsojajo. Skupaj shranijo podatke o komunikaciji, uporabniška imena in posnetke zaslona objav, fotografije pa ne pošiljajo naprej. Primer prijavijo Policiji, vsebino pa tudi platformi z zahtevo za odstranitev.
Otroci se rodijo kot nepopisan list. Različni dejavniki in izkušnje potem vplivajo na to, kakšno mnenje bodo ustvarili sami o sebi in kako se bodo soočali z vsakdanjimi življenjskimi preizkušnjami. Otrokom lahko hitro dvignemo samozavest, prav tako hitro pa se lahko ta poruši. Kateri dejavniki vplivajo na to?
Šole v naravi se nekateri veselijo, spet drugi bojijo, ker niso pripravljeni na ločitev od svojih staršev, tretji pa lahko doživijo večje ali manjše krize kar na samem izletu. Za vas smo pripravili nekaj koristnih nasvetov, kako lahko svojega otroka pripravite na brezskrbno in veselo druženje s svojimi vrstniki.
Težave z motoriko pri otroku niso vedno razlog za skrb. Preverite, kako lahko starši z igro, gibanjem in vsakodnevnimi dejavnostmi spodbujajo otrokov gibalni razvoj in kdaj poiskati pomoč.
V večini primerov je vrnitev v šolske klopi povezana s pozitivnimi pričakovanji, ustaljeno rutino, ponovnimi srečanji s prijatelji in sošolci, včasih pa tudi s prekomernim stresom, tesnobo in strahom. Pri tem pomembnem prehodu v jesen ne smemo pozabiti na tiste otroke, ki se začetka septembra prav nič ne veselijo. Zakaj je temu tako, preverite v spodnjih vrsticah.
Če se skoraj vsak šolski dan konča s pregovarjanjem, odlašanjem, jokom ali jezo zaradi domače naloge, niste edini. Domača naloga lahko hitro postane vsakodnevni vir napetosti, tako za otroka kot za starše.
Čez dan je lahko miren, zbran in sodelovalen. Upošteva navodila, sedi pri pouku, opravi naloge in se zna prilagoditi situaciji. Potem pride domov in se v nekaj minutah vse spremeni.
Po dolgih urah v šoli in pogosto prezapolnjenem popoldnevu z obšolskimi dejavnostmi otrok pozno popoldne ali pa že v večeru spozna, da ga čaka še "kup" domačih nalog. Nad dejstvom, da bo pozno v noč delal domačo nalogo, niso navdušeni niti starši. In tako se znajdemo v poplavi slabe volje. A slaba volja in iskanje krivca zunaj sebe, rekoč "Oh ta šola, kako obremenjuje naše otroke," ne bodo rešili oziroma naredili domače naloge. Kakšen pristop naj torej uberejo starši, da bodo otroka spodbujali k opravljanju šolskih obveznosti in pri tem spodbujali tudi njegovo samostojnost in odgovornost?
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
