Sekstanje med mladimi: intimna fotografija se širi. Kaj zdaj?

Primer je hipotetičen, vendar povsem realen. Nazorno pokaže, kako hitro lahko zasebna vsebina postane dostopna širšemu krogu ljudi in kako težko je potem preprečiti njeno nadaljnje širjenje. Na Policiji in na TOM telefonu obenem opozarjajo, da je še posebej pomembno, da otrok ve, da mu zaradi strahu ali sramu težave ni treba reševati sam.

Otroci in mladostniki so na spletu lahko izpostavljeni različnim oblikam spolnega nasilja – od pritiskov za izdelavo in pošiljanje intimnih fotografij do njihovega nedovoljenega razširjanja in izsiljevanja z njimi. Zakaj pa mladi sploh pošiljajo intimne fotografije, kdaj gre za prostovoljno raziskovanje intimnosti in kdaj za pritisk ali zlorabo? Kaj lahko naredi mladostnik, ki je fotografijo že poslal in zdaj obžaluje? In predvsem, kako naj se odzovejo starši, ko jim otrok zaupa, da se njegova intimna fotografija širi?

Sekstanje pomeni izdelovanje, izmenjavo in pošiljanje intimnih fotografij, videoposnetkov ali sporočil s spolno vsebino, na katerih je oseba gola ali pomanjkljivo oblečena. Poteka lahko prek aplikacij za sporočanje, družbenih omrežij in drugih spletnih komunikacijskih kanalov. Med mladimi se lahko pojavlja kot del spogledovanja, zaljubljenosti in raziskovanja intimnosti, lahko pa je povezano tudi s pritiskom, strahom pred zavrnitvijo, prisilo ali izsiljevanjem. Zato je pri obravnavi posameznega primera pomembno razumeti okoliščine in predvsem, ali je bila odločitev zares prostovoljna.

"Razlogi in okoliščine so zelo različni," je pojasnila Lina Kovač, mag. psih., strokovna sodelavka Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in vodja projekta Center za varnejši internet pri programu NM TOM. Če sekstanje poteka med mladostnikoma primerljive starosti in razvojne stopnje ter temelji na obojestranski svobodni privolitvi, je lahko del razvojno pričakovanega spogledovanja, zaljubljenosti, raziskovanja spolnosti, intimnosti in partnerskih odnosov. 

Povsem drugačna pa je situacija, ko nekdo pošlje fotografijo zaradi želje po potrditvi ali sprejetosti med vrstniki, ponavljajočih se prošenj partnerja, strahu pred zavrnitvijo ali prekinitvijo odnosa, vrstniškega pritiska, pa tudi zaradi prisile, groženj ali izsiljevanja. Zato pri sekstanju ni dovolj pogledati samo, ali je mladostnik posnetek poslal, ampak predvsem, v kakšnih okoliščinah se je to zgodilo in ali je bila odločitev res prostovoljna, je poudarila.

Pri presoji posameznega primera je torej treba upoštevati več okoliščin – starost vpletenih, njihov medsebojni odnos, način pridobitve intimne vsebine ter predvsem prostovoljnost ravnanja. V obdobju odraščanja igrajo pomembno vlogo pripadnost, sprejetost, partnerski odnosi, odnos do lastnega telesa in mnenje vrstnikov. Mladi lahko intimno fotografijo razumejo kot izraz zaupanja, naklonjenosti ali način spogledovanja, včasih pa z njo iščejo potrditev, da so privlačni.

Drugače je, kadar fotografijo pošljejo zato, ker jo zahteva partner in se bojijo njegove jeze, razočaranja ali prekinitve odnosa, oziroma kadar so izpostavljeni pritisku, ustrahovanju ali izsiljevanju. Zato odrasli posameznega primera ne bi smeli avtomatično razumeti kot posledice otrokove "nepremišljenosti". O tveganjih je pomembno govoriti, vendar je za ustrezen odziv enako pomembno razumeti, kaj je otroka oziroma mladostnika pripeljalo do določene odločitve.

"Pri TOM telefonu zagovarjamo stališče, da varno sekstanje ne obstaja," je poudarila Lina Kovač. Intimna fotografija je lahko poslana eni osebi, vendar pošiljatelj po pošiljanju ne more več popolnoma nadzorovati, kaj se bo zgodilo z njo. Prejemnik jo lahko shrani, pokaže prijatelju ali pošlje naprej, četudi nima dovoljenja. Lahko konča v skupinskem klepetu, na družbenem omrežju ali spletni strani, nekdo jo lahko uporabi za poniževanje, pritisk ali izsiljevanje.

Na Policiji posebej opozarjajo na izsiljevanje z intimnimi fotografijami, ki je v porastu. Pojavljajo se tudi primeri, ko se neznanec prek lažnega profila predstavi kot dekle ali fant in mladostnika nagovori k pošiljanju intimnega posnetka, nato pa ga začne izsiljevati za denar. Posebno nevarno je, ko nekdo pridobljeno fotografijo uporabi kot sredstvo za nadzor; mladostniku lahko začne groziti, da bo fotografijo poslal prijateljem, sošolcem ali staršem. Zahteva lahko novo fotografijo, več posnetkov ali denar.

Včasih se izsiljevanje začne po prostovoljni izmenjavi med dvema osebama, drugič pa storilec pridobi intimno vsebino z lažnim profilom ali z manipulacijo. Tudi če je mladostnik fotografijo prvotno poslal prostovoljno, ni odgovoren za izsiljevanje ali zlorabo zaupanja. Ključno je, da v takšni situaciji ne poskuša "kupiti miru" z novo fotografijo ali plačilom, saj se sicer lahko zahteve nadaljujejo. Na Policiji svetujejo, da se komunikacija prekine, ničesar ne plačuje in ne pošilja novih vsebin. Pred prekinitvijo komunikacije pa je treba zavarovati razpoložljive dokaze.

Če je intimna fotografija že poslana in mladostnik ugotovi, da se širi dalje, je v prvi vrsti pomembno, da v stiski ne ostane sam. Naj se čim prej obrne na odraslo osebo, ki ji zaupa, in ji pove, kaj se dogaja.

Lina Kovač tudi svetuje, naj mladostnik osebo, ki ima fotografijo, izrecno pozove k njenemu izbrisu in ji sporoči, da ne dovoljuje njenega nadaljnjega deljenja. Sporoči naj ji: "Zahtevam, da mojo fotografijo (ki sem ti jo poslal_a dne x ob y uri) nemudoma izbrišeš. Prav tako ti ne dovolim, da jo deliš s komur koli. Če posnetka ne boš izbrisal_a ali/in če ga boš delil naprej, bom tvoje dejanje prijavil_a Policiji." Sogovornica je hkrati poudarila, da si lahko najstnik kadar koli po pošiljanju fotografije premisli, četudi je v preteklosti dal dovoljenje za njeno shranjevanje.

V takšnih primerih je treba ohraniti čim več podatkov in dokazov: pogovore, uporabniška imena, povezave do profilov, telefonske številke, čas komunikacije, grožnje in druge okoliščine. Na Policiji posebej opozarjajo, naj se ključnih dokazov ne briše, hkrati pa naj se intimnega posnetka zaradi dokazovanja ne pošilja naprej. Če gre za izsiljevanje, je treba prekiniti komunikacijo, ne plačevati, ne pristajati na srečanje, ne pošiljati novih fotografij ali izpolnjevati kakršnih koli drugih zahtev. Ko gre za sum kaznivega dejanja, je pomembna tudi prijava. Po zavarovanju ključnih dokazov je mogoče vsebino prijaviti tudi platformi in zahtevati njeno odstranitev.

Trenutek, ko otrok pove, da je poslal intimno vsebino ali da se njegova fotografija zdaj širi med vrstniki oziroma po spletu, je tudi za starše zelo težak. Lahko se prestrašijo, so jezni ali razočarani. Toda otrok, ki pride povedat, kaj se mu je zgodilo, išče pomoč. "Najverjetneje je v hudi stiski, ki je z našim odzivom ne želimo poglobiti. Zato naj starš skuša ostati čim bolj miren, otroka posluša in mu pokaže, da mu verjame in da bo skupaj z njim iskal rešitev," poziva Lina Kovač. Pomagajo lahko besede, kot so: "Hvala, da si mi povedal_a. Žal mi je, da se ti to dogaja. Dobro je, da si prišel_a do mene. Poglejva skupaj, kaj lahko narediva."

Nasprotno pa vprašanja, kot so "Zakaj si to sploh poslal_a?", "Kako si lahko bil tako nepremišljen_a?" ali "Saj sem ti rekel_a, da se to ne počne", lahko povečajo stisko ter občutke krivde in sramu. Otrok lahko dobi vtis, da je sam povzročil težavo in da bo zaradi nje še kaznovan. Naslednjič zato morda ne bo več povedal, kaj se mu je zgodilo. Pomembno je sporočilo: če nekdo zlorabi zaupanje, ni odgovoren ali kriv mladostnik, ki je poslal fotografijo. "Privolitev v pošiljanje ni privolitev v shranjevanje ali nadaljnje deljenje," je izpostavila sogovornica. Ključno je, da se starši zavedajo, da otrok, ki je poslal intimno fotografijo, s tem ni izgubil pravice do zasebnosti, spoštovanja in pomoči, in tak naj bo tudi njihov odziv.

Na Policiji podobno opozarjajo, da očitanje in grožnje z odvzemom telefona niso primeren odziv; najprej je treba zaščititi otroka, nato pa skupaj reševati situacijo. To ne pomeni, da starši ne smejo postaviti meja ali se z otrokom pogovoriti o njegovih prihodnjih odločitvah, temveč pomeni, da krizni trenutek ni pravi trenutek za pridigo. Po umirjenem odzivu je čas za prijavo, pri čemer je dobro, da starš otroku sproti razlaga, kaj bo naredil in zakaj, ter ga čim bolj vključi v odločitve, ki sledijo.

Na Policiji še opozarjajo, naj starši pomagajo in ne preiskujejo sami. Ko namreč izvedo, da se fotografija širi, se lahko zgodi, da želijo sami poiskati vse osebe, ki jo imajo, zahtevati izbrise, klicati njihove starše ali se neposredno soočiti z domnevnim storilcem. Toda na Policiji svetujejo, naj starši ne prevzamejo vloge preiskovalca; Njihova naloga je zaščititi otroka, ohraniti razpoložljive podatke in podati prijavo.

Najpomembneje je, da otrok ne briše ključnih podatkov in dokazov ter da se intimnih vsebin zaradi dokazovanja ne pošilja naprej. Če je mogoče, je treba ohraniti komunikacijo, uporabniška imena, povezave do profilov, čas in način komunikacije ter druge podatke o dogajanju. Če gre za izsiljevanje, ne plačujemo in ne pošiljamo novih vsebin. Starši naj tudi ne prevzamejo vloge preiskovalca – njihova naloga je zaščititi otroka, ohraniti podatke in čim prej obvestiti Policijo.

Če je vsebina objavljena na družbenem omrežju ali drugi platformi, jo je mogoče prijaviti tudi platformi. Pri tem je pomembno, da starši ne ustvarjajo dodatnih kopij intimne vsebine in je ne pošiljajo drugim ljudem "za dokaz". Za določene vrste nezakonitih vsebin je v Sloveniji na voljo tudi prijavna točka Spletno oko, ki omogoča anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in prijave posreduje pristojnim organom. Pri prijavljanju nezakonitih spletnih vsebin je lahko v pomoč tudi Zavod PIP, ki ima status zaupanja vrednega prijavitelja. Takšne prijave morajo spletne platforme obravnavati prednostno.[LK1.1]

Pravne posledice so odvisne od konkretnega ravnanja, pri čemer je treba vedeti, da ni vsako pošiljanje intimne fotografije med mladostniki avtomatično kaznivo dejanje.

Področje med drugim ureja 176. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki določa različna kazniva ravnanja v zvezi s pornografskim oziroma drugačnim seksualnim gradivom, ki vključuje mladoletne osebe. Zakon predvideva različne oblike odgovornosti glede na to, ali gre za pridobivanje, izdelavo, razširjanje, prodajo, ponujanje, posest, dostop do takšnega gradiva ali druga ravnanja.

Zakon vsebuje tudi posebno ureditev za nekatera ravnanja med mladoletnimi osebami primerljive starosti. Peti odstavek 176. člena določa, da dejanje iz tretjega odstavka v delu, ki pomeni pridobivanje, izdelavo, posedovanje ali pridobivanje dostopa do pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva, ni protipravno pod določenimi pogoji: če je bilo storjeno med mladoletnimi osebami primerljive starosti, ki so se z dejanjem strinjale, če ravnanje ustreza stopnji njihove duševne in telesne zrelosti ter gradivo prikazuje take osebe. To pa ne pomeni splošne izjeme za nadaljnje razširjanje intimnih vsebin. Pri vsakem konkretnem primeru je zato treba presojati starost in razmerje med udeleženci, način nastanka vsebine, okoliščine pridobitve oziroma posredovanja ter nadaljnje ravnanje.

"Policija vsak primer obravnava glede na konkretne okoliščine. Če mladostnik prostovoljno izdela svojo intimno fotografijo in jo pošlje vrstniku v okviru zasebnega odnosa, je treba presojati vse prej navedene okoliščine. Povsem drugače pa je, če nekdo takšno vsebino brez soglasja posreduje naprej, objavi, razširja ali jo uporabi za izsiljevanje. Ključna ločnica je torej: prostovoljna zasebna izmenjava ni isto kot nedovoljeno nadaljnje širjenje ali zloraba vsebine," so sporočili.

"Pomembno vlogo imajo tudi vsi, ki takšno vsebino prejmejo pozneje ali opazijo, da se širi. Očividci niso pasivni opazovalci, ampak lahko s svojim odzivom vplivajo, ali se bo širjenje in sramotenje nadaljevalo," je poudarila Lina Kovač. Če mladostnik prejme intimno fotografijo ali posnetek druge osebe, ga ne sme pošiljati naprej, objavljati ali kazati drugim. Prav tako naj ne sodeluje pri posmehovanju, komentiranju ali sramotenju osebe na posnetku. Če ve, kdo je na fotografiji ali posnetku, ji lahko izkaže podporo in pomaga poiskati pomoč.

"Pomembno je, da vsebine ne shranjujejo, je ne pošiljajo naprej in ne kažejo drugim, druge pa pozovejo, naj ravnajo enako. Prav tako naj ne sodelujejo pri posmehovanju, komentiranju ali sramotenju osebe na posnetku, ampak ji pokažejo podporo in ji pomagajo poiskati pomoč. Če gre za mladostnika, naj o dogajanju čim prej pove odrasli osebi, ki ji zaupa, na primer staršu, učitelju ali šolski svetovalni službi. Odrasel, ki izve za dogajanje, pa naj ukrepa mirno in poskrbi, da se mladostnika zaščiti pred nadaljnjim širjenjem posnetka in sramotenjem ter da se glede na okoliščine vključijo ustrezne osebe oziroma službe (starši, šola in Policija)," je dodala sogovornica.

Vloga vrstnikov je pri preprečevanju spletnega nasilja izjemno pomembna, saj so pogosto prav oni prvi, ki opazijo, da se intimna fotografija ali posnetek širi. "V takšnem primeru mladostnikom svetujemo, naj takšnih vsebin, če jih prejmejo, ne pošiljajo naprej, jih ne objavljajo in ne komentirajo ter naj jih ne uporabljajo za norčevanje ali poniževanje. Če vedo, kdo je na fotografiji ali posnetku, je pomembno tudi, da tej osebi pomagajo, saj je lahko zaradi tega v stiski. O tem naj povedo staršem, učitelju, svetovalni službi ali drugi odrasli osebi, ki ji zaupajo, oziroma obvestijo Policijo," pozivajo na Policiji.

Posledice nedovoljenega širjenja intimnih vsebin lahko močno vplivajo na mladostnikovo duševno počutje in vsakdanje življenje. Ko se intimna fotografija razširi brez dovoljenja, lahko doživi stisko, sram, strah, tesnobo, ponižanje in občutek izgube nadzora.

Spletne spolne zlorabe imajo lahko resne psihološke in socialne posledice. Mladi se lahko začnejo umikati iz družbe, izogibajo se šoli ali vrstnikom, skrbi jih, kdo je fotografijo videl in kdo jo bo še videl. Strah, da se bo vsebina znova pojavila, lahko ostane tudi takrat, ko je bila objava odstranjena. Policija med možnimi posledicami sekstinga omenja tudi čustvene in socialne posledice, med drugim sram, tesnobo, jezo, samoobtoževanje in izključevanje iz družbe.

Zato je tako pomembno, da odrasli otroku ne sporočamo, da je sam kriv, temveč mu povemo: "Zdaj si v težavah, ampak nisi sam. Skupaj bomo poiskali rešitev."

Tudi preventivni pogovor ne sme temeljiti zgolj na prepovedih. Z otrokom se je treba pogovarjati o zaupanju, privolitvi in osebnih mejah ter mu pojasniti, da lahko vedno reče "ne" in da mu ljubezni ali naklonjenosti ni treba dokazovati s fotografijo. Ob tem je treba govoriti tudi o odgovornosti prejemnika: če nam nekdo zaupa intimno fotografijo, je ne smemo brez njegovega soglasja shraniti, pokazati drugim ali deliti naprej.

Predvsem pa mora posameznik vedeti, da lahko v stiski vedno poišče pomoč odraslega, ne da bi se bal obsojanja ali kaznovanja. Zato je pomembno, da starši že ob začetku otrokove uporabe pametnega telefona z njim vzpostavijo odprt odnos ter ga učijo tudi odgovornega ravnanja z vsebinami, ki jih prejema in posreduje.

Če se vseeno zgodi, da nekdo intimno fotografijo brez soglasja deli naprej, je pomembno, da otrok ve, da lahko pove in poišče pomoč ter da ni kriv, četudi jo je poslal sam. Fotografija ga ne opredeljuje in zaradi nje si ne zasluži obsojanja. Naloga odraslih je, da ga zaščitijo, mu pomagajo in skupaj z njim poiščejo rešitev.

Brezplačna in anonimna pomoč za otroke in mladostnike. Na številki 116 111 je pomoč dosegljiva vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 12. in 20. uro. Otroci in mladostniki lahko vprašanja in težave zaupajo tudi prek spletne klepetalnice (www.e-tom.si) ali e-pošte (tom@zpms.si). Če se mladostnik zaradi dogajanja na spletu znajde v stiski, se lahko obrne na TOM telefon, tudi če ne ve, kako bi povedal, kaj se mu je zgodilo, ali kako bi začel pogovor o svoji težavi.

Če gre za grožnje, izsiljevanje, širjenje intimnih vsebin brez dovoljenja ali drugo ravnanje, pri katerem obstaja sum kaznivega dejanja, je mogoče poklicati 113 oziroma dogodek prijaviti na policijski postaji. Številka 113 je namenjena tudi žrtvam oziroma očividcem kaznivih dejanj.

Če kdo na spletu naleti na domnevne posnetke spolnih zlorab otrok, jih lahko anonimno prijavi prijavni točki Spletno oko, ki omogoča anonimne prijave takšnih vsebin in jih posreduje pristojnim organom.

Policija je v okviru prizadevanj za bolj dostopno podporo mladim žrtvam zlorab predstavila tudi platformo Help4U, ki uporabnika skozi vprašanja in možne odgovore usmerja pri prepoznavanju, ali gre lahko za kaznivo dejanje, ter ponuja informacije o nadaljnjih korakih. Platforma je namenjena otrokom, žrtvam zlorab, pa tudi njihovim podpornikom, in je zaživela novembra 2025.