Bibaleze.si

Odkrit pogovor o poplavah zdravi pretresenega otroškega duha

Špela Munda

Razvoj in odnosi

0
23. 08. 2023 05.00

Živimo, udobno v svojem svetu, prepričani, da nas nič ne more presenetiti in pretresti našega malega sveta. In potem pride veter, odkriva strehe, podira drevesa, rastlinjake in smetnjake. Nato pride dež, ogromno njega in skupaj z njim poplave ter zemeljski plazovi. In kar naenkrat ugotoviš, da nisi vsemogočen, varen v svoji trdnjavi, ki si si jo zgradil na tem svetu. Ampak, da si še kako ranljiv. V trenutku ti lahko narava izbriše vse, kar si do sedaj zgradil in ustvaril. Pet minut in vse je izbrisano ali zapacano. Ostanejo le ruševine.

pogovor

Sila narave

Slovenijo so v zadnjih dneh prizadele najhujše poplave v zgodovini samostojne države. Večina države je pod vodo, škoda je velika, življenja in premoženje so močno ogrožena. Kolikšna je končna škoda, bo možno oceniti čez čas, ko se bo voda umaknila v struge, ko se bodo zemeljski plazovi sanirali do te mere, da bodo vasi in naselja, ki so odrezani od ostale države, znova dostopni in se bodo stvari kolikor toliko polegle. 

Kajti trenutno je ozračje nasičeno s čustvi, skrbjo, stresom in strahom. Kar je seveda povsem naravno in razumljivo. Vseeno pa je v največjih katastrofah moč videti tudi največ solidarnosti, enotnosti in povezanosti med ljudmi. Kar je absolutno opogumljajoče. Škoda, da so po navadi ravno naravne katastrofe ali ostale podobne krizne situacije tiste, ki pripeljejo ljudi skupaj, pa vendar moč je v slogi in Slovenija vedno znova to dokazuje.

Vseeno pa je dejstvo, odrasli ali ne, ob pogledu na moč narave, ki pred seboj vse poruši in zruši, ne moreš ostati ravnodušen.

Z otrokom se moramo pogovoriti primerno njegovo starosti.
Z otrokom se moramo pogovoriti primerno njegovo starosti. FOTO: Shutterstock

Kako pa to vpliva na otroke?

Odmevna je bila zgodba o mengeškem vrtcu, kjer so gasilci iz poplavljenih prostorov, do pasu v vodi, odnašali otroke in vzgojiteljice na varno. V teku je tudi že zbiralna akcija za ta isti vrtec, kjer se zbirajo igrače za najmlajšo skupino od 1–3 let, knjige, didaktične igrače in material za ustvarjanje.

Na drugi strani Društvo prijateljev mladine v Dolenjskih Toplicah organizira brezplačen tabor za vse otroke z najbolj ogroženih območij in tiste, katerih starši sodelujejo v intervencijah in ne morejo skrbeti za njih. Skratka, konkretne oblike pomoči so v teku in ne dvomim, da se jih v prihodnjih dneh ne bo odvilo še več. Verjamem tudi, da se na lokalni ravni odvija še mnogo podobnih zgodb, kjer ljudje stopijo skupaj in si medsebojno priskočijo na pomoč v obliki materialne pomoči, varstva, nastanitev ali česa drugega.

Vse skupaj pa definitivno spremljajo tudi pozorne in radovedne oči naših otrok, ki dogajanje okrog nas doživljajo drugače kot mi. Glede na starost je njihovo razumevanje seveda različno, vsi pa se odzivajo na situacije skozi odzive in obnašanje nas odraslih, ki smo okrog njih, in okolice, v kateri živijo.

Kako doživljamo stres oziroma kako se odzovemo na stresne situacije, je med drugim odvisno od posameznikove starosti, osebnosti, okolja kjer živi, vrednot, prepričanj in življenjske naravnanosti.
Kako doživljamo stres oziroma kako se odzovemo na stresne situacije, je med drugim odvisno od posameznikove starosti, osebnosti, okolja kjer živi, vrednot, prepričanj in življenjske naravnanosti.FOTO: Adobe Stock

Ko strese stres

Stres se najpogosteje definira kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi potencialno škodljivim ali ogrožajočim dejavnikom, ki se imenujejo stresorji. Slednji so lahko dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživlja kot stresni element in zamaje njegovo ravnovesje. 

Kako doživljamo stres oziroma kako se odzovemo na stresne situacije, je med drugim odvisno od posameznikove starosti, osebnosti, okolja kjer živi, vrednot, prepričanj in življenjske naravnanosti.

Pri otrocih so stresne situacije lahko zato še toliko bolj potencirane, saj si določenih dogodkov še ne znajo razumsko pojasniti in jih razumeti. Zatorej so predvsem odvisni od reakcije svojih staršev, skrbnikov in okolice.

Poleg ostalih (ločitev staršev, selitev, smrt ...) so lahko povzročitelji stresa in s tem travm pri otrocih tudi naravne nesreče, ki povzročijo uničenje vsega, kar so do takrat poznali, evakuacije, nepoznano okolje, paniko, žalost in jezo.

Risanje, pripovedovanje zgodb in ostale dejavnosti lahko pripomorejo k začetku pogovora.
Risanje, pripovedovanje zgodb in ostale dejavnosti lahko pripomorejo k začetku pogovora.FOTO: Shutterstock

Kako pristopiti do otroka?

Različni strokovnjaki podajajo smernice oziroma priporočila, kako naj otroku razložimo in približamo nastalo situacijo glede poplav.

Unicef Slovenije je izdal priporočila, kjer priporoča, da naj bo naš fokus na otroku in njegovi stiski, če je do nje prišlo. Absolutno naj se ne pritika nanj, naj otrok vodi pogovor. Ni nam treba na vsak način razlagati, kaj se je zgodilo in zakaj, temveč v skladu z otrokovo pobudo. Risanje, pripovedovanje zgodb in ostale dejavnosti lahko pripomorejo k začetku pogovora.

Naj vedo, da se lahko kadar koli obrnejo na nas s svojimi skrbmi, željo po pogovoru ali tolažbi.

V takšnih skrajnih situacijah je še posebej treba biti iskren in razložiti resnico takšno, kot je, pri tem pa seveda uporabljati jezik, ki je primeren otrokovi starosti. Pri pogovoru je treba biti čuječ in opazovati otrokove reakcije, občutke in tesnobo, se na njih primerno odzvati in jih poskusiti čim bolj pomiriti s primerno razlago in toplim srcem.

Tu bi se navezala tudi na otroke s posebnimi potrebami. Seveda so si prav vsi med seboj različni, kot tudi običajni otroci, vendar je tu specifika še večja, zatorej starši oziroma skrbniki najbolj vemo, kako pristopiti do njih in na kakšen način razložiti situacijo, da jo bodo razumeli. Njihova stopnja razumevanja se razlikuje, ampak stiska je pa lahko še večja, saj se mnogo njih sooča z duševnimi motnjami in tako še težje razumejo, kaj se dogaja okrog njih. 

Pozitivno vzdušje, optimizem in mirnost lahko otroku prihranijo travmatično doživljanje izkušnje in umirijo stres in tesnobo.
Pozitivno vzdušje, optimizem in mirnost lahko otroku prihranijo travmatično doživljanje izkušnje in umirijo stres in tesnobo.FOTO: Adobe Stock

Lahko se odzovejo telesno, duševno, zapadejo v epizode, imajo več epileptičnih napadov, bruhajo, se zaprejo in potegnejo vase. Bistvo je, da ne spregledamo njihove stiske in njihove tesnobe, temveč se posvetimo pogovoru in razlagi, mogoče preko igre, zgodbe ali pesmice pojasnimo, kaj se dogaja in jim zagotoviti, da so na varnem. 

Ti otroci po navadi potrebujejo še močnejši občutek varnosti in sigurnosti. In mnogokrat še bolj čutijo okolico in nas starše oziroma skrbnike, ki bi utegnili biti v stiski. Zatorej ljubezniva beseda, topel objem in odprto srce so najboljše zdravilo za otrokovo stisko.

Pomembno je, da se otroci čim prej vrnejo v normalnost rutine, ki so jo poznali pred poplavami. K igri in učenju, da znova pridobijo občutek normalnosti.

Blagodejno za njih je tudi, da vedo za dejanja poguma, velikodušnosti in prijaznosti običajnih ljudi, ki ob naravnih nesrečah še toliko bolj stopijo skupaj in si medsebojno pomagajo. Če se kot starši odločimo donirati ali kako drugače pomagati, lahko opolnomočimo otroka na ta način, da prisostvuje pri teh dejanjih in si tako pridobi občutek, da je tudi on naredil dobro delo.

Iz katastrof se rodijo najbolj srčne zgodbe

Predvsem pa je najbolj pomembno, da smo mi pomirjeni in v pogovor z otrokom ne gremo raztreseni in v stiski, kajti v tem primeru se bo njihova tesnoba le še povečala, ne pa pomanjšala. Pozitivno vzdušje, optimizem in mirnost lahko otroku prihranijo travmatično doživljanje izkušnje in umirijo stres in tesnobo. Se razume, da je včasih težko, še posebej v situacijah, kot je takšna, kjer smo tudi odrasli travmatizirani in pod stresom. 

Zato si vzemimo trenutek, se pomirimo, ne glede na vse temno, poskušajmo najti tudi dobro v vsem skupaj in tisto svetlobo, ki smo jo za hip začutili v sebi, predati naprej na otroke, da bodo v sebi nosili upanje in ne žalosti. Konec koncev se vedno stvari obrnejo na prav in v naravnih nesrečah se velikodušnost ljudi vedno znova pokaže v največji meri. 

Mi je sicer žal, da mora priti do takšnih katastrof, da ljudje stopimo skupaj in dihamo kot eno, da se toliko ljudi aktivira in si medsebojno pomagamo. A vseeno, iz katastrof se rojevajo najbolj srčne, lepe in opogumljajoče zgodbe, ki ostanejo in odzvanjajo v ušesih najmlajših kot tudi tistih malo starejših. Srečno.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740