Droge in mladi 

Obstaja več razlogov, zakaj mladi sploh začnejo eksperimentirati z drogami in alkoholom. Pogosto gre za preplet več dejavnikov in priložnosti, osebnosti otroka in okolja, v katerem odrašča. Najpogostejši med njimi so: 

Želja po pripadnosti: mnogi začnejo z uporabo alkohola in drog preprosto zato, ker po njihovem mnenju to počnejo vsi. V ozadju se skriva želja po pripadnosti nekemu družbenemu krogu in včasih tudi strah, da v nasprotnem primeru ne bodo sprejeti. 

Za boljše počutje: nekateri mladostniki trpijo za depresijo, tesnobnimi motnjami ali težavami, povezanimi z odnosi v družini, uporaba drog pa v tem primeru predstavlja poskus zmanjšanja občutkov stiske, nerazumevanja, osamljenosti ... Gre za neke vrste beg od težav, sploh v primeru, ko doma nimajo ustrezne podpore. 

Da bi bili bolj uspešni: v današnjem času so pritiski družbe lahko zelo veliki, kar se kaže zlasti na področju akademskih in športnih uspehov – v tem primeru je lahko uporaba raznovrstnih drog in stimulansov poskus izboljšanja učinkovitosti, delovanja, uspeha in posledično zadovoljitev pričakovanj staršev, trenerjev, učiteljev.

Radovednost, uporništvo in želja po preizkušanju novih stvari: mladostniki so pogosto zelo motivirani za iskanje novih izkušenj, zlasti tistih, ki jih dojemajo kot drzne in vznemirljive. Če je to pospremljeno še z družbo, ki k temu spodbuja, je možnost zlorabe drog še toliko večja. 

Da bi se počutili odrasle: ideja biti odrasel je za marsikoga vznemirljiva, zato ni presenetljivo, da nekateri to povezujejo tudi z uporabo cigaret, alkohola in prepovedanih drog. 

Uživanje drog ali odvisnost? 

Pomembno je tudi razlikovati med uživanjem drog in odvisnostjo. Nekateri najstniki eksperimentirajo z drogami, vendar ne razvijejo odvisnosti. Zasvojenost se običajno začne kot posledica jemanja snovi, ki imajo vpliv na center za nagrajevanje v možganih. Ponavljajoča spodbuda tega centra za nagrajevanje je dovolj, da povzroči spremembo v funkcionalnosti samih možganov, kar posledično vodi v odvisnost. Čeprav vsi, ki uživajo droge, ne postanejo odvisni od njih, pa statistike potrjujejo, da se številni, ki začnejo samo z eksperimentiranjem z drogami, nagibajo k napredovanju v odvisnost. 

Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja? 

Verjetnost, da bo mladostnik začel z uporabo prepovedanih snovi ali razvil odvisnost, je odvisna od številnih dejavnikov. Dejavniki tveganja, ki jih izpostavljamo v nadaljevanju, so vse okoliščine ali dogodki, ki povečajo verjetnost uporabe drog in ostalih prepovedanih snovi. Več kot je teh dejavnikov tveganja, večja je verjetnost za uživanje drog. Najpogostejši so:

- zgodovina težjih življenjskih izkušenj in travm; 

- mladostnik je žrtev ustrahovanja in nasilja vrstnikov; 

- gibanje v družbi, v kateri so prisotne droge;

- mladostnik ima nizke ocene v šoli in je zato v stiski; 

- težave s samopodobo, sprejemanjem sovrstnikov;

- permisivna vzgoja, pretirana popustljivost, odsotni starši; 

- v družini se pojavljajo različne vrste odvisnosti; 

- neurejene razmere, zanemarjanje ali nasilje s strani družinskih članov;

- mladostnik nima ustrezne podpore in je osamljen. 

Nasprotje dejavnikov tveganja pa so zaščitni dejavniki, ki zmanjšujejo tveganje za zlorabo drog. Veliko pripomore močna vez s staršem in skrbnikom, ki zna mladostniku stati ob strani in se tudi pogovarjati o temah, kot so zlorabe prepovedanih snovi. Mladostnik, ki ima ob starših ustrezno čustveno podporo in ve, da se nanje lahko vedno obrne v primeru težav in stisk, običajno razvije visoko samopodobo in močan občutek zase. Manjša verjetnost za uživanje drog je tudi pri mladih, ki so aktivni v različnih organizacijah, obšolskih in šolskih dejavnostih in ki preživljajo čas s pozitivnimi vzorniki. Do oblikovanja odnosa do prepovedanih drog pripomorejo tudi izobraževalni programi o nevarnostih alkohola in drog. 

Kako prepoznati, da ima otrok težave? 

Poleg tega, da je vsak mladostnik drugačen in da so nekateri znaki uživanja prepovedanih snovi lahko tudi pokazatelji duševnih stisk, je kljub temu treba biti pozoren na opazne spremembe razpoloženja in vedenja, čustvene izbruhe, ponočevanje, spremembe v prehranjevalnih navadah (npr. neješčost), pozno vstajanje, zmanjšano zanimanje za stvari, ki so ga prej veselile, druženje z neznanimi osebami, utrujenost, apatičnost, krvave oči, smejanje brez razloga, opuščanje higiene, pogostejše konflikte v družini, nenavaden vonj na oblačilih ali v sobi, skrivanje stvari ali zaklepanje sobe, če prej tega ni počel, in morda celo pripomočke za uživanje drog. Če opazimo spremembe, je pomembno preveriti ozadje in šele nato ustrezno odreagirati. Področje uporabe drog je zelo kompleksno in v mnogih primerih zahteva zunanjo pomoč – društva, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo, zdravstveni dom, svetovalne službe itd. 

Vir: National Institute on Drug Abuse