Hormonske in biološke spremembe, ki se odvijajo v telesu in možganih najstnika, znatno vplivajo tudi na spremembe in nihanje razpoloženja. S tem ko najstniki postajajo močnejši in večji, pa je pomembno, da jih učimo samoregulacije čustev in obvladovanja izbruhov ali morebitne agresije.
Najstniška leta so za starše pogosto eno najzahtevnejših obdobij. Otroci postajajo samostojni, čustva so intenzivna, konflikti pogostejši. A raziskave kažejo, da težava pogosto ni le v najstnikih, temveč v načinu, kako se nanje odzivamo.
Sledenje lokaciji, omejitve na telefonu in nadzor aplikacij lahko staršem dajejo občutek večje varnosti. Otroci in najstniki lahko medtem digitalni nadzor doživljajo tudi kot nezaupanje, pritisk ali poseg v zasebnost. Strokovnjaki pa opozarjajo, da lahko preveč nadzora načne zaupanje, dolgoročno škodi ter oslabi odnos med starši in otrokom.
Neobvladljivo obnašanje pri najstnikih je pogosto zunanji znak intenzivnih čustev, s katerimi se ne znajo spoprijeti. Preverite, kako jim pomagati.
Petra Čertanc Mavsar je za Dejstva raziskovala, kakšna je situacija s psihoaktivnimi substancami v Sloveniji, in ugotovila, da je trg mladim dostopen na načine, ki jih zakonodaja težko nadzira.
Temeljni vzroki za medvrstniško nasilje najpogosteje izhajajo iz čustvenih, psiholoških in socialnih težav. Družinsko okolje in dinamika igrata pomembno vlogo, prav tako pa tudi otrokov občutek lastne vrednosti, zaradi katerega lahko verjame, da si lahko spoštovanje pridobi le z nadzorom in ustrahovanjem. Nasilno vedenje do vrstnikov je lahko posledica obrambnega mehanizma, pri katerem nasilnež na druge prenaša svoje negotovosti in strahove. V otrokovih očeh status nasilneža prinaša veliko več spoštovanja kot status žrtve.
Ob začetku šolskega leta se mnoge družine soočajo z novimi vsakodnevnimi izzivi, kot so domače naloge, popoldanske dejavnosti in prilagoditev na zgodnejše ure vstajanja. Ta prehod je lahko velik izziv, še posebej, ko se nekateri otroci in najstniki začnejo vse pogosteje upirati obiskovanju šole.
Kaj storiti, ko odkrijete, da je vaš otrok ali najstnik kradel? To vprašanje si je nedavno zastavila tudi mamica na spletnem forumu, potem ko je izvedela, da je njena 14-letna hčerka ukradla ličila. Šok, sram, jeza in žalost – vse to so običajni odzivi. A ključno je, kako se kot starš odzvati, da otrok razume posledice in se iz tega nekaj nauči.
Medvrstniško nasilje je žal vedno bolj prisotno v naših šolah, na ulicah in v družbenih omrežjih. Najnovejši primer se je odvil na eni od ptujskih ulic, kjer je skupina mladoletnikov, najverjetneje osnovnošolcev, napadla svojega sovrstnika.
Ko govorimo o nasilju v družini, imamo običajno v mislih čustveno, fizično ali spolno nasilje enega od partnerjev. A nasilje v družini v resnici zajema vsako zlorabo, ki se pojavi v družinskih sistemih. Ena od pogosto spregledanih in stigmatiziranih je nasilje starejših otrok nad starši. Pogosto skušajo starši takšno vedenje ignorirati, pomiriti ali celo opravičevati, namesto da bi poiskali ustrezno obliko podpore.
Povsem normalno je, da želi v najstniških letih otrok več časa preživeti skupaj s svojimi prijatelji na različnih zabavah. Prav je, da mu poveste, do katere ure je lahko zunaj. Kaj pa, če se ne drži dogovora s starši? Je takrat ustrezno kaznovanje? To temo nam je s koristnimi nasveti pomagal predstaviti zakonski in družinski terapevt Janez Logar.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
