Kljub temu da NIJZ v zadnjih letih opaža upad pitja alkohola med mladimi, Slovenija na tem področju še vedno presega mednarodno povprečje. "To je zaskrbljujoče, saj mladostniki predstavljajo posebno ranljivo skupino, ki zaradi razvojnih značilnosti možganov težje presoja dolgoročne posledice tveganih odločitev – med katerimi je tudi pitje alkohola," so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Dejstva, ki jih ne smemo spregledati
Alkohol je družbeno sprejeta, a še vedno nevarna psihoaktivna snov. Njegovi učinki na razvijajoče se možgane mladostnikov so lahko trajni. Raziskave kažejo, da zgodnje pitje alkohola pomembno poveča tveganje za poznejšo zasvojenost ter različne telesne in duševne težave. Nacionalna raziskava NIJZ iz leta 2022 je pokazala, da je več kot 80 % slovenskih 17-letnikov že pilo alkohol, kar tretjina 15-letnikov pa ga je prvič poskusila že pred 13. letom.
Poleg fizioloških posledic pa mladostniki živijo v družbenem okolju, kjer je alkohol pogosto prisoten – tudi v domačem hladilniku, na družinskih praznovanjih ali šolskih dogodkih. Takšna normalizacija pitja vpliva na to, kako mladi dojemajo alkohol: kot nekaj običajnega, celo neškodljivega.
Ključna vloga odraslih: zgled, podpora in dialog
Učitelji, starši in drugi odrasli imajo velik vpliv na vedenje in prepričanja mladostnikov. Najprej z lastnim zgledom – če odrasli alkohol uživajo zmerno ali sploh ne, s tem mladim sporočajo, da pitje ni nujno del družabnega življenja. Še pomembnejša pa je kakovost odnosa, ki ga odrasli vzpostavijo z mladostniki.
Odrasli, ki se z mladimi redno pogovarjajo, jih poslušajo in jim nudijo varno okolje za izražanje mnenj, lahko učinkovito zmanjšujejo pritisk vrstnikov in drugih družbenih vplivov. Pogovor o alkoholu naj ne bo le enosmeren nauk, temveč iskren in spoštljiv dialog, v katerem lahko mladostnik izrazi dvome, stališča in vprašanja. Cilj takšnega pogovora je razvijanje kritičnega mišljenja, s katerim bo mladostnik lažje sprejemal samostojne in odgovorne odločitve.
Kaj lahko odrasli storimo?
Da bi mladostnikom pomagali razviti zdrav odnos do alkohola, je pomembno, da odrasli:
- sami pijejo čim manj ali sploh ne pijejo alkohola, še posebej v prisotnosti otrok;
- jasno izrazijo stališče, da pitje alkohola ni primerno za mladoletne osebe;
- določijo jasna pravila in meje, ki jih dosledno uveljavljajo;
- naredijo alkohol doma nedostopen mladim;
- spodbujajo mladostnikovo razmišljanje in pogovor o pitju alkohola;
- so vključeni v mladostnikovo življenje – zanimajo se za njegov vsakdan, težave, hobije in občutke;
- nudijo podporo in krepijo mladostnikove pozitivne lastnosti;
- zagotovijo jasno šolsko politiko glede alkohola – ne le v šolskih prostorih, ampak tudi na dogodkih, kot so valete in šolske zabave.
Starši – naj bodo pravila jasna
Starši naj svoja pričakovanja glede nepitja alkohola jasno izrazijo in pri tem vztrajajo, tudi če naletijo na odpor ali kršitve pravil. Pomembno je, da ne popuščajo pod pritiskom (saj bodo vsi pili, samo na zabavi ...), temveč utrjujejo nepitje kot vrednoto, ki izhaja iz skrbi za zdravje in dobrobit otroka.
Skupaj lahko ustvarimo okolje, kjer alkohol ni izbira
Alkohol ni nujni del mladostniških izkušenj. Čeprav je prisoten v naši kulturi, ga lahko z zavedanjem, izobraževanjem in ustreznim zgledom odraslih omejimo ali celo preprečimo med mladimi. Ključ je v odnosih, pogovoru in jasnih pričakovanjih. S tem jim pomagamo ne le, da rečejo alkoholu ne, ampak tudi, da razvijejo samozavest in veščine za zdravo in odgovorno življenje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poziva vse odrasle – starše, učitelje, trenerje in druge, ki so v stiku z mladimi –, da aktivno soustvarjajo okolje, kjer pitje alkohola ni norma, temveč zavestna in odgovorna odločitev, ki jo mladostniki sprejmejo kasneje, ko za to dozori čas.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV