Biti kul ima ceno: kako potrošniška kultura oblikuje mladostnike

V času mladostništva je najbolj izrazita psihološka potreba občutek sprejetosti. Zelo močno potrebo po pripadnosti spremlja eno izmed naših temeljnih čustev – strah. Strah, ali bom dovolj zanimiv oziroma dovolj dober.

V varnih odnosih, kjer mladostnik občuti, da je sprejet takšen, kakršen je, občuti blagodejen občutek lastne vrednosti. Pogosto se zgodi, da vrstniki mladostniku ne morejo zadovoljiti vseh njegovih psiholoških potreb, kar niti ni v njihovi vlogi. Takrat mladostniki iščejo načine, ki bi jim omogočili biti del vrstniške dinamike.

Potrošniška kultura, ki že nekaj časa vlada svetu, in družbena omrežja, ki to še dodatno krepijo, mladostnikom ponujajo vpogled v razkošne blagovne znamke oblačil in obutve, ki jih po njihovem videnju nosijo "vsi". Podobno je tudi ob nakupu novega pametnega telefona, ki mladostniku zagotovi, da je v očeh drugih "slay" (izraz v spletnem slengu, ki pomeni, da je videti ali deluje noro dobro).

V zadnjem času se krepi pojav mladostniškega materializma, ki se razume kot želja po pridobivanju in posedovanju stvari. Vrednote, kot sta bogastvo in dobro plačana služba, ki omogočata nakup dražjih stvari, so pri mladostnikih dobile višji pomen.

Osredotočanje na materialistične cilje je lahko kratkotrajna pomoč mladostniku, da okrepi občutek pripadnosti določeni skupini in oblikuje identiteto, ki je pogojena z vrstniško dinamiko. Dolgoročno to ni najboljša strategija, saj materializem zavira dobro počutje mladostnikov.

Do danes je bilo ugotovljeno, da materializem izvira iz dveh glavnih virov – izpostavljenosti materialističnim družbenim modelom in občutka negotovosti. Negotovost izvira iz strahu pred

prekinitvijo vrstniškega odnosa. Močno pa je povezano s tem, kakšen odnos ima mladostnik z njemu bližnjo odraslo osebo. Tako kot dojenček, malček in otrok tudi naš mladostnik potrebuje varno navezanost na odraslo osebo. Od njemu bližnje osebe mora dobiti potrditev, da je sprejet, da ji lahko zaupa, da bo potolažen ter da bo ta oseba zanj tam ne glede na vse.

Le starši in skrbniki lahko brezpogojno sprejmejo svojega otroka. Vrstniki ne morejo nadomestiti brezpogojne ljubezni in sprejemanja ter nuditi varne navezanosti. In če se mladostniki zanašajo le na svoje vrstnike, lahko hitro občutijo negotovost in osamljenost. Začne jih prevzemati občutek, da nikamor ne spadajo in da se ne morejo zanesti na nikogar.

Odsotnost starševske bližine in pomanjkanje njihove podpore lahko povzroči neizpolnjeno potrebo po varnosti, ki je za odraščanje še kako pomembna. Kot odgovor na občutek negotovosti mladostnik razvije strategijo, ki mu pomaga zapolniti občutek pomanjkanja. Izoblikuje se poseben sistem vrednot, v katerem na prvem mestu pristaneta bogastvo in imetje.

Pretirana želja, da bi občutek negotovosti prekril s priljubljenimi blagovnimi znamkami in dragimi predmeti, odraža tudi strah pred nesprejetostjo. Ko opazimo, da mladostnik začne svojo lastno vrednost meriti s predmeti, lahko posumimo na znižanje samopodobe in povečanje duševnih stisk.

Odgovornost odraslih je, da mladostnikom pomagamo okrepiti vrednote, ki presegajo materializem. V takšnem primeru od nas potrebujejo jasno sporočilo, da njihova vrednost ne temelji na tem, kaj nosijo ali uporabljajo. Potrebno je, da prepoznajo svoja močna področja, iz katerih lahko črpajo samozavest. Ob tem pa jih vedno spodbujamo k iskanju svoje individualnosti in pristnega sebe. Pomembno je tudi, da jih podučimo o delovanju oglaševanja in vplivu družbenih omrežij, saj bodo tako lažje razumeli, kako se ustvarijo želje, ki niso nujno potrebne.

Iz občutka negotovosti nas lahko rešijo le dobri pristni odnosi, ki imajo globlji pomen in v katerih imajo mladostniki priložnost za osebnostno rast. Odnosi, kjer logotip na oblačilu nima prav nobenega pomena, pomemben je občutek, ki izhaja iz mladostnika – občutek, kako se počuti v svoji koži.

Priporočilo za branje:

Gabor Mate, Gordon Neufeld: Otroci nas potrebujejo

Anna M. Zawadzka, Aleksandra L. Walter, Judyta Borchet in Magdalena Tanowska: Risk factors for materialistic attitudes and values of teenagers – role of parents and peers