12 opozorilnih znakov v vedenju najstnikov, ki jih starši ne smejo prezreti

Strokovnjaki poudarjajo, da če vam notranji glas pravi, da nekaj ni v redu z vašim najstnikom, mu je vredno prisluhniti. Čim prej ukrepate, tem bolje – pravočasna reakcija je ključna.

Psiholog dr. Eric Wood pojasnjuje, da "rdeča luč" pomeni vsak opazen in trajen premik v vedenju, videzu, čustvih ali življenjskih okoliščinah, ki povzroča skrb. Za lažje prepoznavanje priporoča formulo BAES – vedenje (Behaviors), videz (Appearance), čustva (Emotions) in situacije (Situations).

Primeri sprememb vključujejo:

- umikanje od prijateljev in družine,

- nenaden upad šolskega uspeha,

- pretirano uporabo družbenih omrežij,

- zanemarjanje osebne higiene ali nenadno spremembo sloga oblačenja,

- izrazito tesnobo, potrtost ali jezo brez očitnega razloga,

- vključevanje v negativne družbe ali socialno zavrnitev.

Po besedah otroške psihiatrinje dr. Helen Egger ima vsak peti najstnik duševno motnjo, ki vpliva na njegovo vsakodnevno življenje. Zato je pomembno, da starši resno jemljejo dolgotrajne spremembe, ki trajajo več kot dva tedna, se pojavljajo skoraj vsak dan in vplivajo na šolsko ali domače življenje.

Kronična utrujenost – stalna izčrpanost, ki je ne odpravi počitek ali spanec, lahko kaže na depresijo ali anksioznost.

Motnje spanja – težave s spanjem, pogosto prebujanje ali obratni ritem spanja (ponoči buden, podnevi spi).

Prekomerna zaskrbljenost – pogosti napadi panike ali občutek stalne napetosti, kar kaže na anksiozno motnjo.

Dolgotrajna žalost ali razdražljivost – izguba zanimanja za hobije, brezvoljnost, spremembe apetita ali spanja.

Samomorilne misli ali izjave – vsaka omemba samopoškodovanja ali želje po smrti zahteva takojšen odziv strokovnjaka.

Spremembe v apetitu – izrazito hujšanje ali pridobivanje teže lahko nakazujeta čustvene težave ali motnje hranjenja.

Ekstremna nihanja razpoloženja – nenadne in močne spremembe razpoloženja brez jasnega razloga.

Umik iz družbe – izogibanje prijateljem, družini in dejavnostim, ki so jih prej radi počeli.

Težave s koncentracijo – nezbranost, pozabljivost in nedokončane naloge lahko kažejo na ADHD, depresijo ali tesnobo.

Slabši šolski uspeh – padec ocen ali nenadna izguba interesa za šolo.

Pretirana uporaba zaslonov – prekomerna raba telefonov ali računalnikov, ki nadomešča osebne stike.

Spremembe v videzu – zanemarjanje higiene, nošenje dolgih rokavov poleti (morda skrivanje brazgotin), nošenje istih oblačil vsak dan.

Pogovorite se z najstnikom. Ne sodite, ampak poslušajte. Dajte mu prostor za izražanje občutkov in uporabljajte "jaz-sporočila", na primer: "Opazila sem, da si zadnje čase zelo potrt, skrbi me zate."

Izberite pravi trenutek. Pogovor naj bo miren in zaseben – med sprehodom, kuhanjem ali vožnjo, ko se najstniki lažje odprejo.

Potrdite njegova čustva. Povejte, da so njegovi občutki resnični in da se o duševnem zdravju lahko govori brez sramu.

Poiščite strokovno pomoč. Če spremembe trajajo ali se stopnjujejo, obiščite psihologa, svetovalca ali pediatra. V nujnih primerih pokličite klic v sili ali TOM telefon (116 111).

Vztrajajte v stiku. Redno preverjajte, kako se počuti, tudi ko se zdi, da je bolje, in ohranjajte odprto komunikacijo.

Kot pravi dr. Wood: "Vsak opozorilni znak je zelena luč za pogovor."

Čim prej se z najstnikom pogovorite, tem večja je možnost, da mu boste pravočasno pomagali. Tudi če gre le za običajno najstniško razpoloženje, pokažete, da ste pozorni in da vam lahko zaupa.

Najstniška leta prinašajo velike spremembe, a dolgotrajna tesnoba, potrtost ali umik niso "normalni". Starši naj zaupajo svoji intuiciji in ne čakajo, da bo "minilo samo od sebe". Odprt pogovor, razumevanje in po potrebi strokovna pomoč so najboljša orodja za ohranjanje čustvene stabilnosti in zaupanja pri mladih.

Vir: Parents.com