Si želite najstnika, ki je nesamostojen in vedno druge krivi za vse, kar se mu slabega dogaja, ali takšnega, ki je samozavesten in jasno stoji za svojimi dejanji ter odločitvami? Če želimo najstnika naučiti odgovornosti, mu moramo najprej dati priložnost, da postane odgovoren, kar vključuje tudi sprejemanje posledic, kadar ni. V nadaljevanju preverite, zakaj je pomembno, da najstnika spodbujamo h krepitvi odgovornosti, in poiščite ideje v konkretnih smernicah.
Čeprav mnogi trdijo, da so današnje generacije izgubljene, profesor geografije Dejan Nemčić, ki je bil razglašen za najboljšega učitelja na svetu, dokazuje nasprotno. Njegov ključ do uspeha ni v učbenikih ali ocenah, temveč v iskrenih pogovorih, zaupanju in pristnem odnosu z učenci – pristopu, ki resnično spreminja življenja.
Mladostništvo je obdobje, v katerem se potreba po pripadnosti in sprejetosti močno okrepi. To je čas iskanja lastne identitete, ko pogosto sledimo drugim, hkrati pa se trudimo ohraniti svojo individualnost. Z vse večjim porastom družbenih omrežij in z njimi povezanih idealov priljubljenosti se mladostniki vse pogosteje znajdejo pod pritiskom, da se pred vrstniki pokažejo zanimivi. Vendar pa se za tem prizadevanjem po sprejetosti pogosto skriva veliko več, kot je videti na prvi pogled.
Pogovor z najstnikom je lahko izziv, vendar so ključi do odprte in iskrene komunikacije izbira pravega trenutka, spoštljiv pristop ter postavljanje odprtih in spoštljivih vprašanj. Pomembno je, da se izogibate burnim odzivom, ostanete mirni in delite svoje izkušnje.
Petra Čertanc Mavsar je za Dejstva raziskovala, kakšna je situacija s psihoaktivnimi substancami v Sloveniji, in ugotovila, da je trg mladim dostopen na načine, ki jih zakonodaja težko nadzira.
Neobvladljivo obnašanje pri najstnikih je pogosto zunanji znak intenzivnih čustev, s katerimi se ne znajo spoprijeti. Preverite, kako jim pomagati.
Vsako leto, 21. novembra, obeležujemo International Stand Up to Bullying Day (zoperstavi se medvrstniškemu nasilju), dan, posvečen ozaveščanju o škodljivosti ustrahovanja med otroki in mladostniki ter spodbujanju k aktivnemu odzivu. Gre za priložnost, da se kot starši, učitelji in skupnost povežemo, pogovarjamo o problemu, nudimo podporo žrtvam in ustvarjamo okolje, kjer prijaznost in spoštovanje prevladujeta.
Ko starši in učitelji stopijo na nasprotni breg, se lahko meja med skrbjo za otroka in konfliktom zaradi avtoritete hitro zabriše. Nesoglasja so v izobraževalnem procesu pogosta, vendar lahko povzročijo velik stres, še posebej za otroke, ki pogosto najbolj občutijo napetost med odraslimi.
Žalovanje je osebna izkušnja, ki jo vsakdo doživlja po svoje, a mladi pogosto občutijo, da jih odrasli ne razumejo dovolj. Tako kažejo rezultati nedavne ankete U-Reporta Slovenija, ki jo je izvedel UNICEF Slovenija in je raziskovala, kako otroci in mladi doživljajo izgubo in žalovanje.
Temeljni vzroki za medvrstniško nasilje najpogosteje izhajajo iz čustvenih, psiholoških in socialnih težav. Družinsko okolje in dinamika igrata pomembno vlogo, prav tako pa tudi otrokov občutek lastne vrednosti, zaradi katerega lahko verjame, da si lahko spoštovanje pridobi le z nadzorom in ustrahovanjem. Nasilno vedenje do vrstnikov je lahko posledica obrambnega mehanizma, pri katerem nasilnež na druge prenaša svoje negotovosti in strahove. V otrokovih očeh status nasilneža prinaša veliko več spoštovanja kot status žrtve.
Čeprav danes o številnih temah govorimo bolj odkrito kot kadar koli prej, menstruacija med najstnicami še vedno ostaja tema, ki jo spremljata molk in sram. Nedavne raziskave kažejo, da kljub boljši dostopnosti menstrualnih pripomočkov in večji ozaveščenosti mlada dekleta menstruacijo še vedno doživljajo kot nekaj, o čemer se ne govori – še manj pa javno.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
