Popolna koža, lepo oblikovano telo, draga oblačila, potovanja in navidezno brezskrbno življenje. Družbena omrežja so polna podob, ki lahko pri mladostnikih ustvarijo občutek, da njihovo življenje ni dovolj dobro.
Ko starši ugotovijo, da jim je otrok zamolčal slabo oceno, skril test ali celo lagal o šolskem uspehu, je prva reakcija pogosto usmerjena prav v prikrivanje. Zakaj mi ni povedal? Zakaj je lagal, če ve, da se lahko pogovorimo? Toda skrivanje ocene pogosto pove več kot samo to, da se je otrok želel izogniti neprijetnemu pogovoru. Včasih se zadaj skriva tudi, kako otrok doživlja neuspeh, kaj pričakuje od odziva staršev in koliko je njegova predstava o lastni vrednosti povezana s tem, kako uspešen je v šoli.
Ko nas spomin ponese nazaj v mladostništvo, se lahko spomnimo simpatije, ki smo jo gojili do igralca, igralke, pevca ali športnice. Kako smo hrepeneli po idealizirani podobi lika, ki ga je predstavljala podoba na zaslonu. Medijska osebnost, ki smo jo zavzeto spremljali, je bila za nas popolna, z njo smo sočustvovali, trpeli bolečine in se veselili uspeha.
Globlji glas, hitra rast, mozolji in prve dlake na obrazu. Puberteta prinese številne spremembe, ki lahko dečka presenetijo, včasih pa tudi zmedejo. Toda telesne spremembe se ne začnejo pri vseh enako zgodaj in ne potekajo z enako hitrostjo. Kdaj se puberteta običajno začne, kateri znaki se pojavijo najprej in kako lahko starši sinu pomagamo skozi to obdobje?
Spletno nasilje je ena najpogostejših oblik medvrstniškega nasilja v digitalni dobi. Gre za namerno, ponavljajoče se ustrahovanje, žaljenje ali izključevanje otroka prek spleta, družbenih omrežij, sporočil ali spletnih iger. Čeprav se dogaja v digitalnem prostoru, so posledice zelo resne in lahko globoko vplivajo na otrokovo duševno zdravje.
Na družbenih omrežjih se širi nov trend, ki se otrokom morda zdi zabaven, v resnici pa lahko prestraši učence, starše in zaposlene v šolah. V ospredju je lik Mačka v klobuku, ki se pojavlja v videoposnetkih z grozečimi sporočili, namenjenimi resničnim šolam in posameznikom. Čeprav nekateri takšne objave razumejo kot šalo, lahko njihove posledice segajo veliko dlje od spletnih komentarjev in všečkov.
15-letnica svojemu fantu prostovoljno pošlje intimno fotografijo. Po koncu zveze izve, da jo je delil v skupinskem klepetu sošolcev. Fotografija začne krožiti med vrstniki, dekle pa se znajde v hudi stiski. Strah jo je in sram. Ko se zaupa staršem, jo ne obsojajo. Skupaj shranijo podatke o komunikaciji, uporabniška imena in posnetke zaslona objav, fotografije pa ne pošiljajo naprej. Primer prijavijo Policiji, vsebino pa tudi platformi z zahtevo za odstranitev.
Hormonske in biološke spremembe, ki se odvijajo v telesu in možganih najstnika, znatno vplivajo tudi na spremembe in nihanje razpoloženja. S tem ko najstniki postajajo močnejši in večji, pa je pomembno, da jih učimo samoregulacije čustev in obvladovanja izbruhov ali morebitne agresije.
Mnogi starši in učitelji opažajo, da imajo najstniki pogosto težave s pozornostjo in daljšo osredotočenostjo. Razlogi za to so številni in kompleksni, povezani pa so z biološkimi, psihološkimi in okoljskimi dejavniki. Razumevanje le-teh ter uvajanje ustreznih strategij lahko bistveno pripomoreta k boljšemu obvladovanju izzivov s koncentracijo. V nadaljevanju preverite, kako jih lahko pri tem podprete.
Generacijski razkorak ni nič novega, a družbena omrežja, drugačen pogled na duševno zdravje in hitre spremembe družbe ga danes še poglabljajo. Preverili smo, kako lahko starši in najstniki bolje komunicirajo, kaj svetujejo strokovnjaki in katerih fraz se čim prej odvadite!
Če se skoraj vsak šolski dan konča s pregovarjanjem, odlašanjem, jokom ali jezo zaradi domače naloge, niste edini. Domača naloga lahko hitro postane vsakodnevni vir napetosti, tako za otroka kot za starše.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
