V Osnovni šoli Oktoih v Podgorici poučuje učitelj Sava Kovačević, ki je v zadnjih letih pritegnil veliko pozornosti javnosti zaradi svojega drugačnega pristopa k poučevanju. Številni ga opisujejo kot pedagoga, ki učencem ne podaja le učne snovi, temveč jih pripravlja tudi na vsakdanje življenje.
Nove raziskave organizacije Crisis Text Line, ki temeljijo na analizi več kot 71.000 anonimnih kriznih pogovorov z dečki in moškimi, razkrivajo zaskrbljujoč, a hkrati pomemben vpogled v to, kako mladi fantje doživljajo spletni svet, odnose in čustveno stisko.
Težave s koncentracijo in učenjem so ena najpogostejših skrbi staršev in učiteljev. Raziskave kažejo, da otrokova sposobnost ohranjanja pozornosti ni le prirojena, temveč se močno razvija pod vplivom okolja, rutine in načina učenja.
Konec šolskega ali vrtčevskega leta je za mnoge starše trenutek, ko želijo vzgojiteljicam pokazati hvaležnost. A vsako leto se ponavlja ista dilema: kaj podariti, da ne bo klišejsko, pozabljeno ali odveč?
Nekoč smo otroci ob deževnih dneh brali stripe in knjige. Ali pa gledali v prazno. Danes številni otroci preživljajo popoldneve za ekranom. Nenadzorovani so lahko v zelo slabi družbi. Se zavedamo nevarnosti, ki prežijo nanje?
Najstništvo je obdobje hitrih in pogosto burnih sprememb. Telesnih, čustvenih in socialnih. Fantje, ki prehajajo iz otroštva v odraslost, se v tem času soočajo z novimi pritiski, pričakovanji in vprašanji o lastni identiteti.
Obdobje pubertete je izziv za vso družino. Ne vem, kaj se mu je zgodilo, moj otrok ni več isti, pogosto slišimo iz ust staršev, ki doživljajo, da jih njihov otrok odriva, kritizira, ignorira ali celo izziva. A vse to je povsem normalen del razvoja in tisto, kar starši doživljajo kot kljubovanje, je pogosto klic po potrditvi: Ali me še vidiš, tudi ko sem zahteven? Ali boš še ostala z mano, tudi ko mi je težko? Najstnik namreč ne preizkuša našega potrpljenja zato, ker nas ne bi imel rad, ampak ker preverja, ali smo še vedno zanesljiva opora, tudi ko v njem divja vihar čustev.
Današnji otroci odraščajo v svetu, kjer je fotografiranje postalo skoraj nepredstavljiv del vsakdana. Njihovi prvi nasmehi, padci, praznovanja, stiske in vsakodnevni trenutki so pogosto dokumentirani, deljeni in shranjeni že od prvih dni življenja. Mnogi otroci imajo tako digitalni arhiv svojega otroštva še preden sploh razvijejo občutek, kdo so.
Današnji najstniki preživijo velik del svojega časa pred zasloni – bodisi s pisanjem sporočil na pametnih telefonih, gledanjem videov na računalnikih ali igranjem igric. Povprečno pred njimi preživijo kar devet ur na dan. Kako to vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje?
Ko otrok vstopi v najstniška leta, se pogosto zgodi nekaj, kar starše preseneti: manj pogovorov, več skrivnosti, več časa s prijatelji in občutek, da se otrok oddaljuje. Čeprav je to lahko boleče, psihologija jasno kaže: to ni znak, da je nekaj narobe, ampak da razvoj poteka pravilno.
Hormonske in biološke spremembe, ki se odvijajo v telesu in možganih najstnika, znatno vplivajo tudi na spremembe in nihanje razpoloženja. S tem ko najstniki postajajo močnejši in večji, pa je pomembno, da jih učimo samoregulacije čustev in obvladovanja izbruhov ali morebitne agresije.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
