Poletje je za mnoge najstnike čas brezskrbnosti, druženja, kopanja in dolgih dni na prostem. A za marsikoga prinese tudi manj prijetno težavo: več mozoljev, mastnejšo kožo in poslabšanje aken. Ko se temperature dvignejo, se koža zaradi znojenja, vročine in sprememb v rutini pogosto obnaša drugače.
Nove znanstvene ugotovitve opozarjajo, da bi se morali otroci v prvih dveh letih življenja popolnoma izogibati zaslonom, vključno s televizijo, pametnimi telefoni in tablicami. Gre za enega najbolj odmevnih pregledov dosedanjih raziskav o vplivu zgodnje uporabe digitalnih naprav na razvoj otrok.
Izjave, kot so "Vse, kar si v življenju želim, je, da izgledam kot ona!", "Uspešen bom, ko bom živel kot on!" in "Lepa bom, ko bom spravila telo na obseg, kot ga ima ona!", starši slišijo vse pogosteje. V času družbenih omrežij, pretočnih platform in nenehne medijske izpostavljenosti so zvezdniki in spletni vplivneži postali vzorniki in tako pomemben del otroškega sveta. Otroci spremljajo njihove objave, posnemajo njihov slog oblačenja, govor in vedenje ter sanjajo o življenju, ki ga vidijo na zaslonih.
Rezultati letošnjega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) so znova opozorili na nekaj, kar stroka že več let izpostavlja kot enega ključnih izzivov slovenskega šolskega sistema: bralna pismenost otrok pada ali stagnira, pri najmlajših pa se težave kažejo zelo zgodaj.
Poletni čas, ko se družine odpravijo na skupne počitnice, je za mnoge starše dragocen del družinskega življenja - priložnost za umik od vsakodnevne rutine, skupne trenutke in povezanost. Zato ni presenetljivo, da lahko starša globoko zaskeli, ko najstnik nenadoma reče: Letos ne grem več z vami na morje.
Vsako tretjo junijsko nedeljo praznujemo dan očetov. Priložnost, da se zahvalimo očetom za njihovo ljubezen, podporo in pomembno vlogo pri vzgoji otrok. Ob letošnjem dnevu očetov so na Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili zanimiv pregled podatkov, ki razkrivajo, kako se očetovstvo pri nas spreminja skozi čas.
Kar je bilo nekoč del zasebnih družinskih albumov, danes pogosto spremlja široko spletno občinstvo. Otroci postajajo del spletnih zgodb, včasih pa tudi pomemben del vsebine, ki ustvarja doseg, prepoznavnost ali zaslužek. Pojav, ki ga imenujemo sharenting, odpira pomembna vprašanja: kje je meja med deljenjem družinskih trenutkov in otrokovo pravico do zasebnosti?
Če imate doma najstnika, ste verjetno že slišali stavek: "Kaj je za jest?" in to pogosto le nekaj minut po kosilu. Mnogi starši se sprašujejo, kam izginejo vse tiste porcije hrane in kako je mogoče, da je njihov otrok ves čas lačen.
V zadnjih letih strokovnjaki opažajo zaskrbljujoč pojav – vse več otrok in najstnikov, predvsem dečkov, trpi zaradi mišične dismorfije oziroma bigoreksije. Gre za psihično motnjo, ki vodi do obsesivne skrbi za mišično maso in telesni videz. Ta motnja pogosto ostane neprepoznana, saj starši in okolica simptome pogosto zamenjajo za običajne najstniške skrbi glede telesa.
Pogovori z najstniki so pogosto vse prej kot preprosti. Ko starši končno najdejo čas za pogovor, jih pogosto pričakajo tišina, odmaknjenost ali celo očitna nezainteresiranost. Na drugi strani pa najstniki pogosto doživljajo močna čustva, stiske in dvome, a jih kljub temu raje zadržijo zase ali delijo z vrstniki. Zakaj?
V današnjem času postajajo energijske pijače del pop kulture, kar je še posebej privlačno za mlajšo populacijo. A uživanje tovrstnih pijač prinaša s seboj tudi številna tveganja in škodljive vplive na zdravje, med katerimi je še posebej skrb vzbujajoč razvoj odvisnosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije energijske napitke uživa 68 odstotkov najstnikov.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
