Vrnitev v šolo je za mnoge otroke čustveno obdobje, polno navdušenja in radovednosti, hkrati pa tudi strahov in tesnobe. Občutki anksioznosti ob vrnitvi v šolsko okolje so povsem običajni, vendar se pri nekaterih otrocih razvijejo v prevladujoče občutke, ki lahko vodijo v zavračanje šole – vedenje, pri katerem otrok ne želi ali ne zmore obiskovati pouka zaradi notranje stiske.
Z nekaj premišljenega načrtovanja si lahko starši v prihajajočem šolskem letu 2025/2026 zagotovijo več kot 40 dni skupnega dopusta z otroki – brez dolgotrajnega izčrpavanja letnega dopusta. Šolski koledar prinaša številne priložnosti za podaljšane vikende in smiselno izrabo praznikov, zato je zdaj pravi čas za načrtovanje.
Avgust je prelomni mesec med sproščenostjo poletja in bolj strukturirano jesenjo. Ni presenetljivo, da otroci v tem obdobju začnejo izražati odpor do prihajajočega šolskega leta: Nočem. Nisem še pripravljen. Rad bi še malo užival. Otrok nam s tem sporoča, da prehod iz znanega, varnega in igrivega sveta v bolj strukturirano, pričakovanj polno okolje ni lahek. Ta vmesni čas pogosto sproži občutke negotovosti, napetosti ali celo tesnobo. Pomembno je, da to prepoznamo, sprejmemo otrokovo doživljanje in mu sočutno pomagamo pri tem pomembnem mejniku.
Pogovori z najstniki so pogosto vse prej kot preprosti. Ko starši končno najdejo čas za pogovor, jih pogosto pričakajo tišina, odmaknjenost ali celo očitna nezainteresiranost. Na drugi strani pa najstniki pogosto doživljajo močna čustva, stiske in dvome, a jih kljub temu raje zadržijo zase ali delijo z vrstniki. Zakaj?
V času, ko številni starši tarnajo, da jih njihovi najstniki ignorirajo ali se raje družijo s prijatelji kot z družino, je ena mama našla izviren način, kako ohraniti stik s svojima sinovoma – in s tem osvojila srca uporabnikov TikToka.
Nakup pravega šolskega nahrbtnika je veliko več kot le izbira najljubšega motiva. Pomembno je, da poskrbimo za pravilno držo, udobje in varnost otroka. Preverili smo, na kaj morate biti pozorni, in zbrali nasvete strokovnjakov.
Današnji najstniki odraščajo v svetu, kjer se neprestano nekaj dogaja - in to ne le tam nekje zunaj, temveč tudi na zaslonu, v obliki neskončnih objav, sporočil, všečkov ... Skoraj nobena izkušnja ni več zgolj trenutek, ki se zgodi in mine, saj se vse beleži, deli in komentira. V tem kontekstu ni presenetljivo, da se mnogi najstniki soočajo z občutkom, da nekaj zamujajo. Ta občutek ima tudi svoje ime: FOMO (ang. fear of missing out), strah pred tem, da niso del nečesa pomembnega, vznemirljivega. Pa je res nujno, da so vedno vključeni v vse? In kako jim kot starši lahko pomagamo, da ta tesnoben občutek nadomestijo z nečim globljim - z JOMO (ang. joy of missing out), veseljem, da sledijo sebi, ne glede na zunanje pritiske?
Hormonske in biološke spremembe, ki se odvijajo v telesu in možganih najstnika, znatno vplivajo tudi na spremembe in nihanje razpoloženja. S tem ko najstniki postajajo močnejši in večji, pa je pomembno, da jih učimo samoregulacije čustev in obvladovanja izbruhov ali morebitne agresije.
Biti starš najstnika je ena najtežjih, a tudi najbolj 'tihih oblik' starševstva – ljubezen je še vedno tu, prisotna, živa, a izraža se drugače. Povezanost ni več samoumevna. Stik ni več stalen, temveč redek, krhek in pogosto tih. Neka mama je svojo izkušnjo odraščanja sina ubesedila tako ganljivo in iskreno, da se v njej lahko prepozna vsak starš.
Poletni čas, ko se družine odpravijo na skupne počitnice, je za mnoge starše dragocen del družinskega življenja - priložnost za umik od vsakodnevne rutine, skupne trenutke in povezanost. Zato ni presenetljivo, da lahko starša globoko zaskeli, ko najstnik nenadoma reče: Letos ne grem več z vami na morje.
Poraba teh napitkov narašča, starost uživalcev pa se znižuje – zato je čas za ukrepanje.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
