Zakaj se najstniki danes družijo manj kot nekoč in kako jim lahko starši pomagamo

Podatki Ameriškega urada za statistiko dela kažejo, da so mladi med 15. in 24. letom starosti leta 2025 za druženje v živo namenili povprečno le 35 minut na dan. Še pred desetletji je bilo tega časa skoraj dvakrat več.

Podobne spremembe razkrivajo tudi druge raziskave. V osemdesetih letih je skoraj devet od desetih najstnikov vsak teden obiskalo prijatelje, danes pa to počne približno sedem od desetih. Prav tako mladi več prostega časa preživijo sami, manj pa je tudi zmenkov in spontanega druženja.

Čeprav digitalna komunikacija omogoča, da so mladi nenehno povezani prek skupinskih pogovorov, družbenih omrežij in spletnih iger, strokovnjaki poudarjajo, da zasloni ne morejo nadomestiti osebnega stika.

Prav pri druženju v živo se mladi učijo:

- prepoznavati govorico telesa in obrazno mimiko,

- reševati konflikte,

- sklepati kompromise,

- razvijati empatijo,

- graditi pristna prijateljstva.

Raziskave kažejo tudi, da imajo najstniki z dobrimi prijateljskimi odnosi večjo čustveno stabilnost, boljše učne rezultate ter kasneje lažje vzpostavljajo kakovostne partnerske in poslovne odnose.

Čeprav pogosto slišimo, da so za manj druženja krivi pametni telefoni, strokovnjaki opozarjajo, da je slika precej bolj zapletena.

Današnji najstniki imajo veliko bolj zapolnjen urnik kot generacije pred njimi. Šola, treningi, interesne dejavnosti in druge obveznosti puščajo malo prostora za spontano druženje. Poleg tega je po pandemiji manj priložnosti za neformalna srečanja, saj je vse manj prostorov, kjer bi se mladi lahko zbirali brez posebnega razloga.

Digitalni svet zato pogosto zapolni vrzel. Prek spleta se pogovarjajo, igrajo igre, delijo vsakdanje trenutke in ohranjajo stike. Tudi to je pomembna oblika druženja, vendar ne razvija vseh socialnih spretnosti, ki jih omogoča osebni stik.

Dobra novica je, da ni treba najstnikom preprosto prepovedati telefonov. Veliko učinkoviteje je ustvariti priložnosti za srečevanje z vrstniki.

Izhajajte iz njihovih interesov

Namesto da otroka silite v dejavnosti, ki ga ne zanimajo, izhajajte iz njegovih hobijev. Če obožuje videoigre, ga morda zanima društvo družabnih ali fantazijskih iger. Če rad ustvarja videe, ga lahko navduši gledališka ali improvizacijska delavnica. Skupni interesi pogosto vodijo do novih prijateljstev.

Ne podcenjujte digitalnih prijateljstev

Spletna komunikacija je pomemben del življenja današnjih mladostnikov. Namesto da jo zavračamo, jo skušajmo razumeti. Pogovorite se z najstnikom o tem, kako komunicira s prijatelji, hkrati pa ga spodbujajte, da del teh odnosov prenese tudi v resnično življenje.

Olajšajte druženje

Včasih je dovolj že nekaj praktične pomoči. Ponudite prevoz do prijateljev ali dejavnosti, dovolite, da se družba zbere pri vas doma, in ustvarite okolje, kjer se mladi počutijo dobrodošle.

Prav tako lahko najstniku zaupate manjše vsakodnevne naloge, kot so telefonski klic za naročilo hrane, dogovor za termin ali pridobivanje informacij. Tudi tako razvija samozavest pri komunikaciji.

Bodite zgled

Otroci in mladostniki veliko opazujejo. Če tudi sami negujete prijateljske odnose, povabite prijatelje na obisk, greste na skupno kosilo ali pokličete bližnje, jim pokažete, da so osebni odnosi vredni časa in truda.

Majhni koraki, velik učinek

Digitalni svet bo ostal pomemben del odraščanja današnje generacije, vendar osebni stiki ostajajo nenadomestljivi. Starši lahko z razumevanjem, podporo in ustvarjanjem priložnosti pomagamo, da najstniki ohranijo ravnovesje med spletnim in resničnim svetom. Prav prijateljstva, ki nastajajo iz oči v oči, jim dajejo temelje za samozavestne, empatične in uspešne odrasle.

Vir: parents.com