Zakaj je danes več otrok z diagnozo avtizma? Strokovnjaki pojasnjujejo, kaj se v resnici dogaja

Odgovor strokovnjakov je precej spodbuden. Večina se strinja, da porast diagnoz ne pomeni, da se avtizem pojavlja bistveno pogosteje kot nekoč. Razlogi so predvsem večja ozaveščenost staršev in zdravstvenih delavcev, bolj natančna diagnostična merila ter boljše presejalne metode, zaradi katerih otroci pravočasno pridejo do ustrezne obravnave. Obenem se vse več odraslih prepozna v značilnostih avtizma in diagnozo prejme šele kasneje v življenju.

Čeprav znanost še vedno raziskuje vse dejavnike, ki vplivajo na razvoj avtizma, danes vemo bistveno več kot pred desetletji. Prav zato je pomembno, da starši informacije iščejo pri preverjenih virih in ne nasedajo mitom, ki še vedno krožijo na spletu.

Motnja avtističnega spektra je nevrološka razvojna posebnost, ki vpliva na način, kako posameznik doživlja svet, komunicira in vzpostavlja odnose z drugimi. Ker gre za spekter, se avtizem pri vsakem človeku kaže nekoliko drugače, zato enotne slike avtizma ni.

Nekateri otroci govorijo brez težav in kasneje živijo popolnoma samostojno, drugi potrebujejo več podpore pri komunikaciji in vsakodnevnem življenju. Prav zato strokovnjaki pogosto poudarjajo, da če spoznamo enega otroka z avtizmom, smo spoznali le enega otroka z avtizmom.

Ob razlikah pa številni avtistični posamezniki razvijejo tudi izjemne sposobnosti. Med njimi so natančnost, odličen spomin, sposobnost prepoznavanja vzorcev, ustvarjalnost in izjemna osredotočenost na področja, ki jih zanimajo.

Strokovnjaki menijo, da večje število diagnoz predvsem odraža boljše razumevanje avtizma. Pred leti so bili številni otroci napačno diagnosticirani ali pa njihove razvojne posebnosti sploh niso bile prepoznane.

Danes pediatri, vzgojitelji in starši veliko bolje poznajo zgodnje znake avtizma, zato otroci hitreje pridejo na dodatne razvojne preglede. Razširila so se tudi diagnostična merila, ki omogočajo prepoznavanje širšega spektra avtističnih značilnosti.

Pomemben razlog je tudi večja dostopnost strokovne pomoči. Starši se danes lažje odločijo za razvojno oceno, saj je ozaveščenost večja, hkrati pa se zmanjšuje stigma, ki je bila z diagnozo avtizma nekoč pogosto povezana.

Raziskave kažejo, da ima avtizem močno genetsko osnovo. Pri njegovem nastanku sodeluje več genov, zato ne obstaja en sam gen za avtizem, ki bi pojasnil vse primere. Na tveganje lahko vplivajo tudi nekateri okoljski dejavniki, kot so višja starost staršev, sladkorna bolezen med nosečnostjo, zelo nizka porodna teža ali določeni zapleti med nosečnostjo in porodom. Ti dejavniki pa sami po sebi ne povzročijo avtizma, temveč lahko delujejo skupaj z genetsko predispozicijo.

Strokovnjaki poudarjajo, da avtizem ni posledica vzgoje, življenjskega sloga staršev ali posamezne odločitve med nosečnostjo. Pojavlja se pri ljudeh vseh narodnosti, kultur in družbenih okolij. Prve znake avtizma je mogoče opaziti že zelo zgodaj, diagnozo pa je pogosto mogoče zanesljivo postaviti med 18. in 24. mesecem starosti. V nekaterih primerih strokovnjaki razvojne posebnosti prepoznajo že prej.

Če starši opazijo, da otrok počasneje razvija govor, se manj odziva na svoje ime, težje vzpostavlja očesni stik ali kaže druge razvojne posebnosti, je priporočljivo, da svoje pomisleke delijo s pediatrom. Zgodnja ocena nikoli ne škodi, lahko pa pomembno pripomore k pravočasni podpori.

Diagnoza temelji na pogovoru s starši, opazovanju otrokovega vedenja in standardiziranih razvojnih ocenah. Ne obstaja krvni test ali druga preiskava, ki bi sama potrdila avtizem.

Kljub številnim raziskavam je še vedno prisotnih veliko napačnih predstav o avtizmu. Ena najbolj razširjenih je prepričanje, da cepljenje povzroča avtizem, čeprav so številne kakovostne raziskave to povezavo že večkrat ovrgle. Prav tako ne drži, da je avtizem mogoče preprečiti ali pozdraviti. Ne gre za bolezen, temveč za drugačen način delovanja možganov, zato strokovnjaki vse bolj poudarjajo pomen sprejemanja, razumevanja in prilagoditev namesto iskanja zdravila.

Pogosto slišimo tudi, da avtistični ljudje nimajo empatije ali si ne želijo prijateljstev. Resnica je precej drugačna. Mnogi si želijo tesnih odnosov, partnerstva in družine, le da socialne situacije včasih doživljajo in izražajo na drugačen način.

Če sumite, da se vaš otrok razvija drugače od vrstnikov, naj vas ne vodi strah, temveč radovednost in želja po razumevanju njegovih potreb. Pogovor s pediatrom je prvi korak, ki lahko vodi do ustrezne podpore in zgodnje obravnave.

Diagnoza avtizma ne spremeni otrokove osebnosti. Še vedno ostaja isti otrok z enakimi talenti, zanimanji in potencialom, le da svet doživlja nekoliko drugače kot večina.

Namesto vprašanja, kako avtizem odpraviti, se danes strokovnjaki vse pogosteje sprašujejo, kako ustvariti okolje, v katerem bodo avtistični otroci lahko razvili svoje močne strani in zaživeli polno, zadovoljno življenje. Prav razumevanje, sprejemanje in pravočasna podpora so tisti dejavniki, ki lahko naredijo največjo razliko.

Vir: parents.com