Lahko obšolske dejavnosti vzgojijo bolj sočutne najstnike?

Prav obdobje mladostništva je čas, ko se oblikujejo vrednote in odnos do sveta. Izkušnje, ki jih mladi pridobijo zunaj učilnice, pogosto pustijo trajen pečat. Sodelovanje v skupini, prevzemanje odgovornosti in pomoč drugim lahko pomembno vplivajo na razvoj empatije, sočutja in občutka družbene odgovornosti.

To potrjuje tudi nova ameriška raziskava, ki je pokazala, da imajo nekatere obšolske dejavnosti dolgoročen vpliv na pripravljenost mladih, da pomagajo drugim. Še posebej izstopa prostovoljstvo, vendar tudi druge dejavnosti pomembno prispevajo k razvoju socialnih veščin in občutka pripadnosti.

Raziskovalci z univerze Rutgers so spremljali več kot 2.700 otrok od rojstva do odraslosti in ugotavljali, kako sodelovanje v obšolskih dejavnostih vpliva na njihovo vedenje. Ugotovili so, da so bili mladostniki, ki so bili vključeni v različne dejavnosti, skoraj dvakrat pogosteje pripravljeni nesebično pomagati drugim med pandemijo covida-19.

Najizrazitejši učinek je imelo prostovoljstvo. Mladi, ki so sodelovali pri dobrodelnih akcijah ali pomagali v lokalni skupnosti, so pogosteje izkazovali pripravljenost za pomoč, podporo in skrb za druge ljudi. Takšne izkušnje jim omogočajo, da spoznajo različne življenjske zgodbe ter razvijejo občutek odgovornosti do skupnosti.

Raziskovalci poudarjajo, da prostovoljstvo mladim ne prinaša le občutka koristnosti, temveč jim pomaga razvijati način razmišljanja, pri katerem niso v ospredju zgolj lastne potrebe. Prav zato lahko pomembno vpliva na to, kakšni odrasli bodo postali.

Čeprav je prostovoljstvo doseglo najbolj izrazite rezultate, raziskava kaže, da tudi druge obšolske dejavnosti prispevajo k razvoju empatije. Dobrodošle so predvsem dejavnosti, pri katerih mladi sodelujejo, ustvarjajo in skupaj sledijo skupnemu cilju.

V to skupino sodijo pevski zbori, orkestri, gledališke skupine, različni interesni krožki ter mladinske organizacije. Takšna okolja spodbujajo sodelovanje, poslušanje drugih, medsebojno podporo in občutek pripadnosti, kar so pomembni temelji za razvoj socialnih spretnosti.

Nekoliko drugačne rezultate so raziskovalci zaznali pri športu. Čeprav tudi šport razvija disciplino, vztrajnost in timsko delo, je pogosto usmerjen predvsem v tekmovanje in doseganje rezultatov. To ne pomeni, da šport ne spodbuja empatije, temveč da je njen razvoj še izrazitejši, kadar šport vključuje tudi dobrodelne ali skupnostne aktivnosti.

Strokovnjaki opozarjajo, da obšolske dejavnosti same po sebi niso dovolj. Pomembno vlogo pri razvoju empatije imajo tudi starši, saj otroci največ odnosa do drugih osvojijo prav z opazovanjem odraslih.

Vsakdanje situacije ponujajo številne priložnosti za pogovor o čustvih in potrebah drugih ljudi. Ko otrok opazi nekoga v stiski, ga lahko spodbudimo k razmisleku z vprašanjem, kako se ta oseba počuti ali kako bi ji lahko pomagali. Tudi knjige, filmi in dogodki iz vsakdanjega življenja so lahko izhodišče za pogovor o sočutju.

Enako pomemben je zgled. Ko otroci vidijo, da starši pomagajo sosedom, darujejo oblačila, sodelujejo pri dobrodelnih akcijah ali preprosto namenijo čas človeku, ki potrebuje pomoč, spoznavajo, da je skrb za druge naraven del življenja. Takšne izkušnje pogosto pustijo večji vtis kot številni nasveti.

Vsak otrok ima svoje interese in močna področja, zato ni univerzalnega recepta za izbiro prave obšolske dejavnosti. Nekateri bodo svojo pot našli v prostovoljstvu, drugi v glasbi, gledališču, športu ali ustvarjalnih krožkih. Najpomembneje je, da dejavnost otroku omogoča sodelovanje, občutek pripadnosti in priložnost, da prispeva k nečemu večjemu od sebe.

Strokovnjaki zato staršem svetujejo, naj otrok ne usmerjajo zgolj v dejavnosti, ki prinašajo dosežke ali tekmovanja, temveč naj mu dovolijo raziskovati različna področja. Prav raznolike izkušnje pogosto pomagajo mladim odkriti, kaj jih veseli in kako lahko s svojimi sposobnostmi prispevajo k skupnosti.

Na koncu niso najpomembnejše medalje, priznanja ali točke za vpis na fakulteto. Veliko pomembnejše je, da mlad človek odraste v odraslega, ki zna sodelovati, razumeti druge in ponuditi pomoč, ko jo nekdo potrebuje. Prav to pa je ena najdragocenejših življenjskih veščin, ki jo lahko razvijamo tudi skozi kakovostno preživljanje prostega časa.

Vir: parents.com