Za rolanje otrok ne potrebuje le rolerjev, pač pa tudi zaščitno opremo. Čeprav najmlajši pogosto tožijo, da jim je v njej prevroče in da jih ovira pri gibanju, pa ima v primeru nezgode še kako pomembno vlogo. Pri rolanju lahko namreč pride do poškodb, najpogostejše so denimo odrgnine, izvini, udarnine, težje in redkejše poškodbe pa so zlomi. Seveda pa ob pravilni in celoviti uporabi zaščitne opreme možnost za nastanek poškodb zmanjšamo, mnogokrat celo izničimo. Da bo vaš otrok lahko sproščeno užival pri vožnji na osmih koleščkih, vas vabimo, da se podrobneje poučite o priljubljenem športu. Jerjej Jelenko, učitelj rolanja na agenciji za šport Gibitus, je namreč delil z nami pravo malo zakladnico nasvetov o rolanju, nakupu opreme in varnosti. Kako poteka šola rolanja pa si lahko pogledate v videu.

Kaj vse štejemo med zaščitno opremo za rolanje?

Seveda je tako pri poučevanju rolanja kot pri rekreativni neorganizirani vadbi ključnega pomena zaščitna oprema.

V zaščitno opremo štejemo čelado, pri kateri je pomembno, da se posamezniku tesno prilega, vendar ne tišči. Številne čelade na tržišču ponujajo regulatorje obsega, ki ga najdemo na hrbtni strani čelade. Ob pomerjanju vselej preverimo, ali regulator ustreza potrebam posameznika. Čelada mora biti ustrezno nameščena, naj ne izpostavlja zatilja in leze na oči ali obratno – nezaščiteno pusti polje čela. Pašček za zapenjanje mora biti optimalno zategnjen po potrebah vsakega malčka. Pri izbiri čelade smo pozorni tudi na zračenje. Mnogokrat so najbolša izbira kolesarske čelade, ki ustrezajo vsem omenjenim zahtevam in ne predstavljajo dodatnega stroška.

Ščitniki

V okvire zaščitne opreme štejemo tudi tri vrste ščitnikov. Kolenčniki, ki ščitijo kolena, komolčniki, komolce in dlančniki, dlani. Ščitniki naj ustrezajo predvsem starostni skupini otroka in posledično obsegu posameznih sklepov. Pomembno je, da se prilegajo kar se da tesno, najbolje je, da imajo dvojno opcijo pritrjevanja. Najprej ščitnik 'oblečemo', dodatno pa ga fiksiramo z dvema velkro paščkoma (ježki). Ščitniki, ki imajo za fiksiranje le opcijo ježkov, so pogostokrat neustrezni.

Dlančniki

Za varno rolanje potrebujemo tudi dlančnike, ki jih vedno nadenemo na golo kožo, brez zapestnic, ure itd. Pri hkratni uporabi lahko namreč dlančniki pri morebitnem padcu delujejo kot vzvod, kar lahko pripelje do resne poškodbe zapestja. Kot že omenjeno, je pravilna namestitev in izbira ščitnikov izjemnega pomena. V nasprotnem primeru je lahko zaščitna oprema lažen občutek varnosti, ki lahko pripelje še do hujših poškodb.

Pri nakupu rolerjev naj starši otroku zagotovijo predvsem čevelj, ki se bo prilegal otrokovi nogi. Mnogokrat so takšni čevlji, čevlji t. i. stare šole, z vlitim kalupom in ne povsem odprt čevelj fitness tipa, ki ne zagotavlja potrebne opore v gležnju.

Roler naj bo primerno zračen, a ne preveč 'odprt', svetujemo vsaj eno zaponko in čim manj vezalk, optimalni sta dve plastični zaponki – ena nad gležnjem, druga pod kotom 45 stopinj, tik nad nartom. Ne žrtvujmo varnosti in hitrejšega napredka v učnem procesu na račun udobja.

Že lep čas se soočamo s težavo rolerjev, ki imajo samo šest koles (torej tri na nogo) in dve zavori (po eno na vsaki nogi). Zavedajmo se, da rolarska oprema sestoji iz dveh rolerjev, od katerih ima vsak po štiri kolesa in eno samo zavoro. Pri tem je pomembno, da je pozicija zavore nameščena po otrokovih preferencah. Desničarji imajo zavoro na desni nogi, levičarji pa na levi. Zmotno je prepričanje, da je zavora vedno na desni strani, čeprav je ob nakupu rolerja univerzalno pravilo proizvajalcev, da zavoro namestijo na desni roler.

Svetujete po dolžini nastavljive rolerje?

Proizvajalci so težavo hitre rasti otrokove noge rešili z nastavljivimi rolerji, ki jih v šoli rolanja Agencije za šport Gibitus več kot pozdravljamo. Slednji zagotovijo optimalno prileganje v več starostnih skupinah in so pogostokrat preneseni na mlajšega družinskega člana, kar obenem pomeni tudi manjši strošek.

Kaj pa izposoja ali nakup rabljenih rolerjev – bi slednje odsvetovali?

Tako kot je vsak posameznik individualno bitje, je noga vsakega malčka svet zase. Če otrok nima težav s tiščanjem v navadnih čevljih in ga ne pestijo nadloge s podlpati oziroma širino stopala, potem je nakup rabljenih rolerjev povsem smiselna poteza. Seveda pa le pod pogojem, da je roler predhodno temeljito pregledate, pomembno je namreč, da je tehnično brezhiben.

Se pa seveda pojavlja utemeljeno razmišljanje, koliko je ob naraščajoči ponudbi nastavljivih rolerjev in trenutnih cenah opreme smiseln nakup rabljene opreme. O tem naj presodi vsak sam.

Začetniki se morajo seznaniti s pravili pravilnega gibanja na rolerjih, pravilnega vstajanja, prenosom teže iz enega rolerja na drugega, kar je osnova za kasnejše aktivno rolanje. Najpomembnejša stvar, ki se je mora posameznik naučiti, je pravilno zaustavljanje z zavoro.

Kaj vse se otroci naučijo v šoli rolanja?

Otroci se v šoli rolanja Agencije za šport Gibitus naučijo predvsem rolati. Otrok bo po obisku tečaja suveren uporabnik rolerjev, ki bo na rolerjih sposoben varno in učinkovito premagovati vse ovire urbanega okolja. Torej, nauči se pravilno zaustaviti, aktivno uporabljati rolerje za dosego gibanja naprej (včasih tudi nazaj), nauči se prvih zavojev, prestop, sestop in naskok robnika. Otrok je seznanjen z morebitnim padcem in zna reagirati v omenjenem primeru, ve, kako se pravilno in varno pobrati. Po končanem tečaju otroke opremimo z naborom različnih rolarskih vaj, ki jih nato s pridom uporabljajo kot družabne igre z vrstniki na rolerjih.

V primeru, da se otrok znajde na zelo strmem terenu, kako naj se zaustavi, kako je treba reagirati?

Seveda se izkaže, da je ključnega pomena v katerikoli kritični situaciji preventiva – torej zavedanje in znanje, kako situacijo, v kateri dogajanja ne moremo več kontrolirati, preprečimo. Mnogokrat je planiranje poti, po kateri se bomo peljali in po kateri bomo peljali otroke, prav tako pomembna kot zaščitna oprema. V kolikor pa do neljube situacije vseeno pride, otroka v šoli rolanja Gibitus opremimo z znanjem, kako v tej situaciji ravnati.

Če je le mogoče, naj otrok strmino zapusti, z izbiro alternativne poti (ob robu ceste po travi). Otrok se VEDNO poskuša ustaviti z zavoro, kakor se tudi nauči v šoli rolanja. V primeru, da ustavljanje ni učinkovito ali pride do loma opreme (zavore), naj otrok uporabi za zaustavljanje prvo primerno izletno cono. To pomeni, da noge postavi v škarjast položaj ter poišče prvo primerno (najbolje travnato) ravno površino, če je mogoče z iztekom v protistrmino in jo uporabi kot izletno cono.

Skrajni primer zaustavljanja je t. i. zaustavljanje v sili. Pri najvišji še obvladljivi hitrosti naj otrok postopoma preide v položaj 'na vseh štirih' ter najprej delno obremeni ščitnike na kolenih, nato pa dlančnike, ki mu pri drsenju pomagajo ohranjati smer in zmanjšajo možnost začetka kotaljenja. S pomočjo zaščitne opreme in trenja se uspešno ustavi. Opozoriti je treba, da je omenjena metoda uporabna le v skrajni sili in ob nepravilni uporabi lahko privede do neljubih posledic.
 

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na