Ali vaš otrok kaže znake avtizma? Prepoznajte jih pravočasno in mu pomagajte

Avtizem je razvojna motnja, ki vpliva na način, kako posameznik komunicira, vzpostavlja socialne stike in doživlja svet okoli sebe. Gre za spekter motenj (avtistični spekter motenj - ASM), kar pomeni, da so simptomi in njihova intenzivnost zelo različni – nekateri otroci potrebujejo veliko podpore, drugi pa lahko živijo dokaj samostojno.

Vzroki za avtizem niso povsem jasni, vendar raziskave kažejo, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Med možnimi dejavniki tveganja so zapleti med nosečnostjo, prezgodnji porod ali nekatere genetske mutacije.

Pravočasna diagnoza avtizma omogoča, da otrok dobi ustrezno podporo in terapije, ki mu lahko močno izboljšajo kakovost življenja. Zgodnje intervencije, kot so govorovna terapija, delovna terapija in vedenjske metode, lahko otroku pomagajo razviti veščine, ki mu bodo koristile skozi vse življenje. Poleg tega pravočasna diagnoza pomaga tudi staršem, da bolje razumejo otroka, njegove potrebe in izzive, kar zmanjšuje stres in negotovost v družini.

V praksi pa se starši pogosto srečujejo z dolgim čakanjem na diagnozo, kar lahko podaljša obdobje brez ustrezne podpore.

Čeprav je diagnoza pri zelo majhnih otrocih zahtevna, obstajajo nekateri znaki, ki lahko opozarjajo na motnjo v razvoju. Starši naj bodo pozorni na naslednje simptome že v prvih dveh letih starosti:

Pomanjkanje očesnega stika: otrok ne vzpostavlja pogleda ali ga hitro obrne stran.

Ne kaže na predmete ali ne deli pozornosti: ne kaže zanimanja za skupno pozornost, ne prinese igrače staršu ali ne kaže na stvari, ki ga zanimajo.

Ne odziva se na svoje ime: čeprav sliši, se ne obrne, ko ga kdo kliče.

Ponavljajoča se gibanja: na primer mahanje z rokami, vrtenje ali ponavljanje istih gibov.

Težave v govoru: zamuda pri govoru ali popolna odsotnost govora do drugega leta.

Težave v socialni interakciji: ne izraža veselja ob druženju, ne pokaže zanimanja za druge otroke.

Čustvena neodzivnost: ne reagira na izraze čustev drugih, na primer ne pokaže skrbi, če je nekdo žalosten.

Občutljivost na senzorne dražljaje: prekomerna ali zmanjšana občutljivost na zvoke, svetlobo, dotik ali okuse.

Težave s spanjem in prehranjevanjem: pogosti izbruhi jeze, težave pri hranjenju in spanju.

Ko otrok vstopi v šolo, so znaki avtizma pogosto bolj vidni:

- Težave pri razumevanju čustev in socialnih pravil.

- Ponavljajoče se fraze ali zelo ozki interesi.

- Potreba po strogi rutini in odpor do sprememb.

- Težave pri sklepanju in vzdrževanju prijateljstev.

Pri deklicah so znaki pogosto prikriti zaradi sposobnosti posnemanja vedenja vrstnikov, kar diagnozo otežuje.

Diagnoza avtizma običajno poteka v okviru multidisciplinarnega tima, ki vključuje pediatra, psihologa, logopeda in druge strokovnjake. Postopek zajema:

- Opazovanje otrokovih vedenj.

- Pogovor s starši o razvoju otroka.

- Izpolnjevanje posebnih vprašalnikov in testov.

- Včasih dodatne preiskave za izključitev drugih težav.

Diagnoza omogoča dostop do različnih oblik pomoči in terapij, ki so prilagojene potrebam otroka.

Po postavitvi diagnoze se začne dolg proces prilagajanja in pomoči. Starši, otroci in strokovnjaki sodelujejo, da bi otroku zagotovili čim boljšo podporo:

- Govorna terapija za razvoj komunikacijskih veščin.

- Delovna terapija za izboljšanje motoričnih sposobnosti in senzorne obdelave.

- Vedenjske terapije, kot je ABA (aplikativna vedenjska analiza).

- Podpora družini, svetovanje in izobraževanje staršev.

- Prilagoditve v šolskem okolju.

Zgodnje in dosledno ukrepanje lahko pomembno zmanjša negativne učinke avtizma in poveča otrokovo samostojnost.

Na žalost obstajajo tudi nepreverjene in nevarne metode zdravljenja avtizma, kot so kristaloterapija, eksorcizmi ali uporaba kemičnih sredstev brez znanstvene podlage. Starši naj se držijo preverjenih metod in sodelujejo z usposobljenimi strokovnjaki.

Prepoznavanje avtizma v zgodnji starosti je izziv, a ključnega pomena za kakovost življenja otroka in njegove družine. Čeprav pot do diagnoze in ustrezne podpore ni vedno enostavna, lahko z vztrajnostjo, pravim znanjem in podporo strokovnjakov otrok dobi možnosti, da razvije svoje potenciale in živi polno življenje. Starši so pogosto najboljši zagovorniki svojih otrok, zato sta pozornost, razumevanje in pravočasna reakcija ključnega pomena.

Vir: index.hr