Zakaj današnji otroci sedijo več kot katera koli generacija prej?

Težava ni v tem, da bi bili otroci leni. Veliko večji vpliv ima okolje, v katerem odraščajo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) sodobni otroci vse več časa preživijo sede, medtem ko se možnosti za spontano igro in gibanje zmanjšujejo. WHO zato poudarja, da bi morali otroci vsak dan nameniti dovolj časa aktivni igri in omejiti dolgotrajno sedenje.

Kot ugotavljajo strokovnjaki v poročilu komisije Raising the Nation Play Commission v Združenem kraljestvu, otroci odraščajo vse bolj 'sedeči, pred zasloni in osamljeni'. Eden glavnih razlogov je, da imajo na voljo manj varnih prostorov za igro kot prejšnje generacije.

Nekoč so otroci do prijateljev pogosto hodili peš ali s kolesom. Danes jih starši pogosteje vozijo z avtomobilom, številni prosti trenutki pa potekajo v zaprtih prostorih.

Veliko ljudi za pomanjkanje gibanja krivi telefone in računalnike. Ti res igrajo pomembno vlogo, vendar niso edini razlog.

Strokovnjaki iz britanske komisije za igro opozarjajo, da otroci pogosto posegajo po zaslonih tudi zato, ker imajo manj drugih možnosti za igro. V številnih krajih je manj igrišč, več prometa in manj priložnosti za samostojno raziskovanje okolice.

Otroci velik del dneva presedijo tudi v šolskih klopeh. Raziskava University College London je pokazala, da lahko že majhne spremembe, denimo več gibanja med poukom, pozitivno vplivajo na zdravje otrok. Pri otrocih, ki so med šolskim dnem več vstajali in se gibali, so raziskovalci opazili izboljšanja nekaterih kazalnikov telesnega zdravja.

Še posebej zanimivo je, da ni nujno potrebna dodatna športna ura. Včasih zadostujejo že kratki aktivni odmori med učenjem.

Redno gibanje ne vpliva zgolj na mišice in telesno pripravljenost. WHO poudarja, da telesna dejavnost prispeva tudi k boljšemu duševnemu počutju, kakovostnejšemu spanju in zdravemu razvoju možganov.

Telesno aktivni otroci so pogosto bolj zbrani, lažje obvladujejo stres in imajo boljšo samopodobo. Po drugi strani je preveč sedenja povezano z večjim tveganjem za prekomerno telesno težo in druge zdravstvene težave.

Otroka ni treba takoj vpisati na tri različne športne dejavnosti. Priporočeno je predvsem več vsakodnevnega gibanja:
- del poti v šolo prehodite peš,
- skupaj pojdite na popoldanski sprehod,
- omejite čas pred zasloni,
- spodbujajte igro na prostem,
- organizirajte družinske izlete s kolesi ali v naravo,
- med domačimi nalogami vključite kratke aktivne odmore.

Pomemben je tudi zgled. Otroci bodo veliko lažje sprejeli gibanje kot del vsakdana, če bodo videli, da se gibljejo tudi starši.

Otroci ne potrebujejo vedno organiziranih treningov in dragih aktivnosti. Potrebujejo predvsem več priložnosti za spontano gibanje, tek, plezanje, lovljenje in raziskovanje sveta okoli sebe.

Morda je zato najpomembnejše vprašanje za starše danes zelo preprosto: ne koliko časa otrok preživi na treningu, ampak koliko časa mu vsak dan sploh omogočimo, da je samo otrok in se giblje.

Viri: BBC Future, WHO, University College London, The Guardian