Odgovor je nekoliko drugačen, kot bi pričakovali: vitamin C je za imunski sistem pomemben, vendar dodatna količina še ne pomeni, da bo otrok zaradi nje manjkrat zbolel.
Vitamin C je pomemben, vendar ni ščit pred virusi
Vitamin C oziroma askorbinska kislina ima v telesu pomembne naloge. Med drugim sodeluje pri normalnem delovanju imunskega sistema, tvorbi kolagena in zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Najdemo ga predvsem v sadju in zelenjavi.
To pa ne pomeni, da več vitamina C avtomatično pomeni tudi večjo odpornost proti okužbam.
Slovenski portal Prehrana.si, ki deluje pod okriljem sistema slovenskih javnih prehranskih priporočil, opozarja, da je pri ljudeh, ki vitamina C dobijo dovolj s prehrano, dodajanje s prehranskimi dopolnili večinoma nepotrebno. Pri zdravem človeku namreč ni dokazov, da bi večje količine vitamina C dodatno okrepile imunski sistem.
Ali vitamin C prepreči prehlad?
To je verjetno najpogostejše vprašanje staršev in raziskave imajo precej jasen odgovor.
Velika Cochraneova analiza raziskav je pokazala, da redno uživanje vitamina C pri splošni populaciji ne zmanjša pomembno tveganja, da bo človek sploh dobil prehlad. Torej: če otrok vsak dan uživa vitamin C, to še ne pomeni, da bo v vrtcu ali šoli ostal zdrav, medtem ko bodo drugi zboleli.
Vitamin C pa ima lahko drug učinek.
Pri ljudeh, ki ga redno uživajo, so raziskovalci ugotovili skromno skrajšanje trajanja prehlada. Pri otrocih je bil učinek v analizah nekoliko večji kot pri odraslih, približno 14 odstotkov krajše trajanje simptomov.
To v praksi pomeni, da vitamin C ni ščit, ki bi otroka obvaroval pred virusi. Če ga otrok uživa dovolj, pa je lahko del prehrane, ki podpira normalno delovanje njegovega organizma.
Kaj pa, če otroku vitamin C ponudimo šele, ko začne kašljati in smrkati?
Tukaj je pomembna razlika.
Raziskave niso pokazale zanesljivega učinka, če človek začne vitamin C jemati šele po pojavu prvih znakov prehlada. Cochraneova analiza ni ugotovila doslednega skrajšanja trajanja ali zmanjšanja izrazitosti simptomov pri takšnem načinu uporabe.
Zato ni treba čakati na prvi kih, nato pa otroku ponuditi velikega odmerka vitamina C v upanju, da bo prehlad izginil.
Najboljši vir je še vedno hrana
Pri otroku, ki uživa raznoliko prehrano, je veliko bolj smiselno razmišljati o tem, kaj je na krožniku, kot o tem, kateri vitaminski pripravek kupiti.
Vitamin C najdemo v številnih živilih, med drugim v:
- papriki,
- jagodah in drugem jagodičevju,
- citrusih,
- brokoliju,
- zelju in ohrovtu,
- paradižniku,
- špinači,
- krompirju.
Tudi NIJZ med živili, bogatimi z vitaminom C, izpostavlja sveže sadje in zelenjavo, posebej jagode, črni ribez, papriko, brokoli, ohrovt, zelje, špinačo in paradižnik.
Pomembno je tudi, da se del vitamina C pri toplotni obdelavi in dolgotrajnem shranjevanju izgublja. Zato je smiselno, da je del sadja in zelenjave v otrokovi prehrani tudi svež oziroma čim manj predelan.
Koliko vitamina C otrok sploh potrebuje?
Potrebe so odvisne od starosti. Slovenske prehranske smernice za otroke navajajo približno:
1–3 leta: 60 mg na dan,
4–6 let: 70 mg,
7–9 let: 80 mg,
10–12 let: 90 mg,
13–14 let: 100 mg,
15–18 let: 100 mg.
To niso količine, ki bi jih morali starši vsak dan preračunavati do zadnjega miligrama. Pri zdravem otroku je veliko pomembneje, da je prehrana raznolika in da se sadje ter zelenjava redno pojavljata na jedilniku.
Ali lahko otrok dobi preveč vitamina C?
Tudi pri vitaminih velja, da več ni nujno bolje.
Prevelik vnos vitamina C, predvsem v obliki prehranskih dopolnil, lahko povzroči prebavne težave, kot so driska, slabost in trebušni krči. NIJZ posebej opozarja, da je lahko dolgotrajno uživanje večjih količin vitamina C iz prehranskih dopolnil škodljivo pri nekaterih občutljivejših skupinah, med drugim pri ljudeh z ledvičnimi boleznimi in nekaterimi kroničnimi boleznimi.
Zato otroku ni smiselno preventivno dajati velikih odmerkov vitamina C samo zato, ker se je začela sezona prehladov.
Kaj pa otroci, ki so pogosto bolni?
Otrok, ki obiskuje vrtec ali šolo, bo v hladnejšem delu leta pogosto prišel v stik z različnimi virusi. To samo po sebi še ne pomeni, da mu primanjkuje vitamina C ali da ima slabo odpornost.
NIJZ poudarja, da prehranska dopolnila niso nadomestilo za pestro prehrano in da običajna živila zagotavljajo hranila v ustreznih kombinacijah.
Če otrok zelo omejeno izbira hrano, ima izrazito enolično prehrano, določene zdravstvene težave ali obstaja sum na pomanjkanje hranil, pa je smiselno vprašanje o dodatkih nasloviti na pediatra oziroma drugega zdravstvenega strokovnjaka.
Torej, mu dati vitamin C ali ne?
Če otrok uživa dovolj raznolike hrane, vitamina C praviloma ni treba dodajati samo zato, da bi preprečili prehlad.
Veliko bolj smiselno je, da se vitamin C znajde na krožniku: nekaj jagod, košček paprike, pomaranča, mandarina, brokoli, paradižnik ali drugo sadje in zelenjava, ki ju otrok rad uživa.
In morda je prav to najpomembnejše sporočilo: otrokove odpornosti ne gradimo z enim pripravkom, ampak z vsakodnevnimi navadami. Vitamin C je pomemben del te zgodbe, ni pa čarobni ščit pred virusi.
Otrok bo kljub temu kdaj smrkav, kašljal in ostal doma iz vrtca ali šole. To ni nujno znak, da smo naredili kaj narobe. Otroški imunski sistem se skozi številne stike z mikroorganizmi šele srečuje z različnimi povzročitelji okužb, prehladi pa so v otroštvu zelo pogosti.
Viri: Prehrana.si, NIJZ
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV