Prehlad ali gripa pri otrocih? Kako ju prepoznati in kdaj po pomoč?

Prehlad je splošno ime za lažja virusna obolenja, ki jih povzročajo številni virusi. Pojavlja se skozi vse leto, simptomi pa so običajno milejši: zamašen nos, pordele oči, izcedek iz nosu in oči, nekoliko slabše počutje in blaga povišana telesna temperatura. Mine v nekaj dneh in zapleti so redki.

Gripo povzroča virus influence. Pojavlja se bolj sezonsko, pogosto zajame veliko število ljudi hkrati in poteka precej težje. Značilni so visoka vročina, glavobol, bolečine v mišicah, izrazito slabo počutje, utrujenost, zamašen nos, boleče grlo, povečane bezgavke na vratu in težave z dihanjem. Pogostejši so tudi zapleti, kot so pljučnice.

Pri obeh boleznih je ključno, da otrok dobi dovolj tekočine. "Naj pije, kar mu je všeč in kar mu prija. Ni ga treba siliti z vročim čajem, če ga ne mara. Pomembno je, da pije dovolj, naj bo to kompot, sok, ledeni čaj ali voda," je poudaril Peter Najdenov, dr. med., specialist pediatrije in predstojnik Pediatrične službe v Splošni bolnišnici Jesenice.

Tudi prehrana naj bo prilagojena trenutnim željam otroka. Pripravite vse, kar bo pojedel brez odpora; lahko palačinke, puding, sadne kašaste obroke. Odlične so juhe, če jih ima rad in mu takrat prijajo. Sicer pa je v času bolezni predvsem pomembno, da dovolj pije in jé. Če zdrava prehrana za nekaj dni nekoliko odstopi od običajnega in priporočljivega, ne bo hudega.

Počitek je nujen, vendar otroka ni treba siliti v ležanje. "Če mu ustreza počitek v postelji ali na kavču, bo ležal sam od sebe. Odsvetujemo le športne in druge dodatne dejavnosti (glasbena šola, tečaj angleščine ...) in naporne izlete," je pojasnil sogovornik. Če otrok nima vročine in je vreme ugodno, lahko odide na kratek miren sprehod ali se spočije na svežem zraku. Obisk igrišč in zaprtih prostorov pa v času bolezni ni priporočljiv.

Pediater je še posebej pozval, naj bolezen ne bo izgovor za celodnevno gledanje zaslonov. "Otrok potrebuje nego, skrb, ljubezen, počitek in mir, ne pa celodnevnega gledanja v zaslon. Tablica, računalnik, telefon ali televizija je lahko majhen, odmerjen del dneva, a naj bo zlasti skupaj s starši. Tablica ne sme biti varuška," je opozoril.

Pri otrocih sta preverjeno varni učinkovini paracetamol in ibuprofen, ki morata biti vedno v pravilnih odmerkih. Kombiniranje zdravil je možno, a starši morajo biti zelo previdni in se posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, da bodo odmerki ustrezni. Antibiotiki pri virozah nimajo učinka, lahko celo povzročijo dodatne zaplete, zato jih predpišejo le ob dokazanih bakterijskih okužbah, je razložil pediater Peter Najdenov.

Po nasvetu dr. Andreje Detiček Mitrović, mag. farm., iz Lekarn Ljubljana vročino običajno znižujemo, ko preseže 38,5 stopinje Celzija. Pri nižjih vrednostih (denimo že pri 38 stopinjah Celzija) pa le pri otrocih, ki imajo večje tveganje za pojav vročinskih krčev; takrat skušamo s pravočasnim zbijanjem preprečiti njihov nastanek. Paracetamol je po njenih pojasnilih prva izbira, ibuprofen pa uporabljamo le pri starejših otrocih, če vročina vztraja, in vedno po obroku, ker lahko draži želodec. Pomembno je, da starši odmerke prilagodijo telesni teži, ne starosti – prenizki odmerki pogosto niso učinkoviti.

Za zamašen nos so na voljo fiziološke in hipertonične raztopine ter morska voda, pri starejših od dveh, treh let pa tudi nosni dekongestivi, vendar največ pet do sedem dni. Redno čiščenje nosne sluznice pomaga tudi preprečevati vnetje ušes. Poleg zdravil lahko zamašenost nosu lajšamo še z drugimi ukrepi, kot je daljša parna kopel ali tuš in inhalacije vodne pare oziroma slane raztopine brez eteričnih olj, saj lahko slednja dražijo dihalne poti.

Pri kašlju, ki pogosto spremlja prehlad, je ključna razlika med suhim in mokrim. Suh, dražeč kašelj lajšamo s sirupi iz trpotca, sleza ali islandskega lišaja, z zdravili, ki vsebujejo butamirat, in toplimi napitki. Moker kašelj pa blažimo s pripravki za redčenje sluzi, kot so na primer timijan, jeglič, bršljan, ter za starejše od šest let z zdravili v obliki praškov, sirupov in tablet, ki vsebujejo acetilcistein, ambroksol ali bromheksin. Napaka je uporaba antitusikov pri mokrem kašlju – sluz se mora izločiti. Poleg zdravil lahko kašelj ublažimo tudi z medom pri suhih oblikah ter s parno kopeljo ali inhalacijami slane vodne pare brez eteričnih olj pri mokrem kašlju, je obrazložila farmacevtka.

Peter Najdenov, dr. med., za zbijanje vročine svetuje mlačno kopel in odsvetuje mrzel tuš, saj je lahko izjemno neprijeten. Naravne metode, kot so krompirjevi in čebulni obkladki, lahko dokazano nekoliko znižajo temperaturo, a so manj učinkovite. Posebej nevarna pa so nepreverjena naravna zdravila, čaji in kapljice iz neznanih virov. "Naravno ne pomeni nujno varno. Naravni pripravki lahko povzročijo alergije, izpuščaje ali druge zaplete. Če že, uporabite le pripravke, ki jih otrok dobro pozna in jih je že večkrat preizkusil," je pozval.

Farmacevtka dr. Andreja Detiček Mitrović, mag. farm., je dodala, da so sadni in zeliščni čaji varni za otroke, a naj bo njihova količina zmerna; tri do štiri skodelice na dan so dovolj. Poznan je recimo čaj iz žajblja, ki deluje blago antiseptično, a je primernejši za grgranje kot pitje, kar je težko izvedljivo pri manjših otrocih. Med je lahko koristen dodatek, a šele po dopolnjenem prvem letu starosti. Vsebuje vitamine, aminokisline, antioksidante in druge snovi, ki podpirajo zdravljenje.

Pri eteričnih oljih za inhalacije pa je potrebna previdnost, saj lahko nekatera, kot sta evkaliptus in poprova meta, dražijo dihalne poti, predvsem pri dojenčkih in otrocih s kroničnimi boleznimi dihal. Primernejša so olja borovca, timijana ali citrusov, vendar le v zelo majhnih količinah – kapljico in za kratek čas.

Če ima otrok zamašen nosek in morda obenem tudi rahlo povišano temperaturo, pa je hkrati živahen, skače in se sicer vede kot običajno, bo viroza verjetno minila ob ustrezni domači oskrbi.

Starši morajo biti pozorni na znake, ki kažejo na resnejše stanje: otrok ne pije in ne lula dovolj ter ima suh jezik, vročina nad 38 ali 39 stopinjami Celzija traja več kot dva do tri dni, otrok je izrazito utrujen, zaspan, vidno "prizadet", suh kašelj se spremeni v moker, globok kašelj, pojavijo se težave z dihanjem. V takih primerih je potreben pregled pri zdravniku.

Ko pridete z otrokom k pediatru, bo najprej ocenil, kako hudo je stanje – ali je otrok videti zelo utrujen, ali je dovolj hidriran, ali ima vročino in kakšna je raven kisika v krvi. Če se k virozi pridruži še bakterijska okužba, na primer angina ali pljučnica, takrat posežemo po antibiotiku, je opisal Peter Najdenov, dr. med.

Starši se pogosto sprašujejo, ali je za razlikovanje med virusno in bakterijsko okužbo potreben tudi odvzem krvi. "Odvzem krvi pri otroku največkrat ni potreben, saj lahko na podlagi drugih znakov dobro ocenimo, za kakšno okužbo gre. Obenem je odvzem krvi za otroka stresen, zato se mu raje izognemo, če ni nujno," je poudaril sogovornik.

Če je stanje zelo resno ali se poslabša, lahko sledi tudi napotitev v bolnišnico, kjer bodo otroku po potrebi nudili dodatno pomoč, na primer inhalacije, infuzijo ali druge oblike zdravljenja.

- Najpomembnejše je, da otrok dovolj pije in jé hrano, ki mu prija.

- Počitek je nujen, a ni nujno ležanje; pomembno je, da se otrok izogne športu in naporom.

- Zaslon naj bo zelo omejen in v družbi staršev, nikakor pa ne celodnevna varuška.

- Zdravila brez recepta: le paracetamol in ibuprofen v pravilnih odmerkih, po potrebi tudi sredstva za lajšanje zamašenega nosu ali kašlja, vedno po navodilu.

- Ne uporabljajte novih, nepreverjenih "naravnih" pripravkov.

- K zdravniku je treba, če vročina traja več dni, otrok ne pije, težko diha ali je zelo izčrpan.

- Otroka v vrtec ali šolo vrnite šele, ko je vsaj 24 ur brez vročine.

Pediater Peter Najdenov posebej priporoča cepljenje proti gripi otrokom s kroničnimi boleznimi srca, dihal ali prebavil, zelo dobrodošlo pa je tudi pri zdravih otrocih. Čeprav cepivo ne zagotovi, da otrok sploh ne bo zbolel za gripo, jo praviloma omili v blažjo obliko in zmanjša tveganje za zaplete.

V predšolskem obdobju se otrok srečuje z različnimi virusi in ima načeloma med sedem in 10 prehladov na leto. Največkrat ima večinoma samo zamašen nos, dva do trikrat letno pa tudi povišano telesno temperaturo. Načeloma je vročina višja pri gripi, ko se lahko povzpne tudi na 40 in 41 stopinj Celzija, vendar ni nujno.

Prehladi in gripe so del otroštva, a lahko starši z nekaj preprostimi ukrepi bistveno olajšajo okrevanje: poskrbijo za dovolj tekočine in hrane, ki jo otrok rad jé, za miren počitek brez pretirane uporabe zaslonov in so pozorni na opozorilne znake, ki narekujejo obisk pri zdravniku.

Najpomembnejše pa je zavedanje, da antibiotiki niso zdravilo za viroze, da naravno ni vedno varno in da je starševska bližina ključna pomoč pri okrevanju.