Pet ključnih korakov za močnejši imunski sistem otrok

Starši dobro vemo, da otroci pogosto staknejo prehlad in druga obolenja, še posebej v vrtcu ali šoli, kjer je na kupu veliko otrok in odraslih ter se okužbe hitreje širijo. Seveda se sprašujemo, zakaj so otroci tudi sicer bolj dovzetni za bolezni in kako jih telo premaguje? Odgovor se skriva v imunskem sistemu – naravni zaščiti, ki skrbi, da se organizem zmore spopadati z virusi in bakterijami.

Pri otrocih imunski sistem še dozoreva, zato so okužbe pogostejše. To pa ni nujno samo slabo, saj je prav izpostavljanje različnim povzročiteljem del gradnje odpornosti. Imunski sistem si zapomni, kaj je že premagal, in ob naslednjem srečanju ukrepa hitreje, močneje in učinkoviteje. Gre za zapleteno mrežo organov, celic in molekul, ki vsak dan neutrudno skrbi za obrambo telesa pred boleznimi.

Prav zato je podpora odpornosti pri otrocih še toliko pomembnejša. Čeprav okužb v vrtčevskem in šolskem obdobju nikoli ne moremo povsem preprečiti, lahko z zdravim življenjskim slogom bistveno zmanjšamo njihovo pogostost in težo.

"Delovanje imunskega sistema lahko podpremo z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano, zadostno hidracijo, dovolj kakovostnega spanca, redno telesno dejavnost in zmanjševanje kroničnega stresa," je pojasnila Maša Bizjak, dr. med., specialistka pediatrije s Kliničnega oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Zdrava, uravnotežena in raznolika prehrana je temelj odpornosti. Zagotavlja gradnike in hranila, ki so nujni za razvoj, delovanje in regulacijo imunskih celic, hkrati pa vpliva na preprečevanje okužb, uravnavanje vnetnih procesov in odziv na cepljenje. Poleg makrohranil (beljakovine, ogljikovi hidrati, zdrave maščobe) otroci potrebujejo tudi mikrohranila – vitamine (C, D, E, A, B6, B12) in minerale (cink, selen, železo), ki sodelujejo pri tvorbi protiteles, uravnavanju vnetja, delovanju sluznic in zaščiti pred oksidativnim stresom.

Vitamin D pomaga uravnavati obrambo telesa in zmanjšuje tveganje za avtoimunske bolezni, vitamin C pa kot močan antioksidant spodbuja delovanje obrambnih celic. Vitamin A krepi sluznice, vitamin E varuje celice pred poškodbami in uravnava vnetne odzive, vitamini B-kompleksa pa sodelujejo pri tvorbi protiteles in delitvi imunskih celic. Med minerali izstopajo cink, ki pospešuje celjenje ran in delovanje imunskih celic, selen kot močan antioksidant, ki krepi obrambo pred prostimi radikali, in železo, ki sodeluje pri rasti imunskih celic.

Posebej pomembna je tudi zdrava črevesna flora, saj se v črevesju nahaja večina imunskih celic – kar 70 odstotkov. Njeno ravnovesje podpirajo probiotiki in prebiotiki, krepijo pa jo tudi karotenoidi, kot je beta-karoten, ki delujejo antioksidativno in varujejo zdravje sluznic. Zato naj bo na otrokovem krožniku dovolj sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric, vlaknin in pustih beljakovin. Zdrave omega-3 maščobne kisline iz mastnih rib (skuša, losos, sardine, inčuni), ribjega olja, orehov, lanenih semen in repičnega olja pa imajo izrazit protivnetni učinek in pomagajo uravnavati imunske odzive, je obrazložila sogovornica.

Pomembna podpora odpornosti je tudi ustrezna hidracija. Pitje vode in nesladkanih napitkov podpira optimalno delovanje limfnega sistema ter vlaženje in zaščito sluznic. Nasprotno pa pogosto uživanje sladkanih pijač in predelanih živil dokazano slabi imunski sistem.

Na odpornost bistveno vpliva tudi spanje. Kakovosten in zadosten počitek krepi imunski spomin in spodbuja nastajanje zaščitnih celic. Otroci potrebujejo več spanja kot odrasli: dojenčki 12–16 ur, predšolski otroci 9–13 ur, najstniki 8–10 ur. Ključen je reden ritem spanja in izogibanje ekranom pred spanjem. Pomanjkanje spanca namreč povzroča vnetno stanje, povečuje tveganje za okužbe, upočasni celjenje ran in zmanjša odziv na cepljenje, dolgoročno pa celo poveča tveganje za razvoj kroničnih bolezni, je opozorila Maša Bizjak, dr. med.

Redna telesna aktivnost prav tako pomembno prispeva k odpornosti. Izboljšuje prekrvavitev, spodbuja delovanje belih krvničk, zmanjšuje stres in dolgoročno zmanjšuje vnetne dejavnike. Predšolski otroci naj bi bili aktivni vsaj tri ure na dan, šolarji pa najmanj eno uro dnevno. To ne pomeni nujno organiziranih športnih aktivnosti; dovolj je energična igra, kot so plezanje po igralih, igre na prostem, ples ali kolesarjenje. Vendar pa pretiravanje s športom lahko začasno oslabi imunski odziv.

Nazadnje ne smemo pozabiti na vpliv stresa. Dolgotrajni stres zvišuje raven kortizola in oslabi delovanje imunskih celic. Zato otroci nujno potrebujejo čas za počitek, prosto igro in čustveno varno okolje. "V stresnih obdobjih, na primer ob koncu šolskega leta, je skrb za reden ritem spanja, redno telesno aktivnost, zdravo prehrano in počitek še toliko pomembnejša," je poudarila pediatrinja.

Naravni načini za krepitev odpornosti otroka:

- prehrana: raznolika hrana, bogata z vitamini, minerali, vlakninami in zdravimi maščobami

- hidracija: dovolj vode in nesladkanih napitkov, omejitev sladkih pijač

- spanec: redna rutina in dovolj ur kakovostnega počitka glede na starost otroka

- redno gibanje: vsakodnevna telesna dejavnost, po možnosti na prostem

- obvladovanje stresa: čas za igro, počitek, sprostitev in varno okolje

Pri zdravih otrocih prehranska dopolnila praviloma niso potrebna. "Zaenkrat ni prepričljivih dokazov, da bi prehranska dopolnila pri sicer zdravih otrocih pomembno izboljševala delovanje imunskega sistema. Vsekakor pa ne morejo nadomestiti zdrave in uravnotežene prehrane," je poudarila Maša Bizjak, dr. med.

Izjeme so otroci, ki nimajo redne, kakovostne in raznovrstne prehrane, pa tudi tisti s kroničnimi boleznimi, posebnostmi v prehrani ali povečanimi potrebami po določenih hranilih. V takih primerih je priporočljiv posvet s pediatrom, po potrebi pa se vključi tudi dietetik.

Posebno poglavje predstavlja vitamin D. Dodajanje je priporočeno vsem otrokom do 18. leta starosti – pri dojenčkih od prvega tedna do enega leta skozi vse leto, pri večjih otrocih pa predvsem jeseni in pozimi oziroma glede na življenjski slog in dejavnike tveganja. Pri izbiri pripravka je pomembno ločiti med zdravili, ki imajo dovoljenje za promet Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ter zagotavljajo kakovost, varnost in učinkovitost, in prehranskimi dopolnili, ki nimajo take kontrole, je opozorila sogovornica.

Na odpornost otrok pomembno vplivajo tudi vsakodnevne navade. Pri preprečevanju okužb imajo ključno vlogo skrb za higieno rok in kašlja, redno umivanje zob ter v hladnejših mesecih, ko so okužbe pogostejše, tudi izogibanje gneči v zaprtih prostorih. Pomembna zaščita sta cepljenje proti nalezljivim boleznim (denimo sezonski gripi ali pnevmokoknim okužbam) ter izogibanje pasivnemu kajenju.

Seveda našteti ukrepi ne pomenijo, da se bodo otroci okužbam povsem izognili, a pomagajo, da jih lažje in hitreje prebolevajo. Starši lahko z zdravimi navadami močno podprejo otrokovo odpornost, je poudarila Maša Bizjak, dr. med., in dodala, da je najboljša preventiva uravnotežen življenjski slog.

Ko otrokom privzgojimo zdrave navade, jim ne pomagamo le danes, v otroštvu, ampak jim damo tudi dragoceno popotnico za bolj zdravo odraslost.