Zakaj nekateri otroci redkeje zbolijo? 8 skrivnosti močnega imunskega sistema

Zakaj pride do teh razlik? Po mnenju pediatrov in strokovnjakov za prehrano, imunologijo in otroški razvoj odločilno vlogo igra način življenja, predvsem prehrana, spanec, higiena in čustveno okolje. Imunski sistem otrok se razvija in krepi skozi leta – in starši pri tem igrajo ključno vlogo.

V nadaljevanju predstavljamo 8 znanstveno podprtih navad, ki lahko pomagajo otrokom razviti močan in odporen imunski sistem.

Otroški imunski sistem je ob rojstvu še nezrel, zato je ključno, da mu pomagamo pri razvoju. Dojenje igra pri tem pomembno vlogo. Materino mleko vsebuje protitelesa, bele krvne celice in druge bioaktivne snovi, ki otroka ščitijo pred okužbami in spodbujajo zdrav razvoj imunosti.

Če dojenje ni bilo mogoče, je pomembno okrepiti črevesno mikrobioto, saj se kar 70–80 % imunskih celic nahaja v črevesju. Ko malček že lahko je tudi drugo hrano, tu pomagajo probiotiki, ki se nahajajo v:

- naravnem jogurtu,

- kefirju,

- kislem zelju in kisli repi.

Prehranski dodatki samo po posvetu z zdravnikom.

Redno in pravilno umivanje rok z milom in vodo ostaja najenostavnejši in najučinkovitejši način preprečevanja prenosa okužb. Ključno je, da si otroci umivajo roke:

- pred jedjo,

- po uporabi stranišča,

- po igranju zunaj ali z živalmi.

Vendar strokovnjaki opozarjajo: pretirana sterilnost lahko škoduje. Otroci potrebujejo stik z okoljem, zemljo in mikroorganizmi, da se njihov imunski sistem nauči "prepoznati sovražnika". Zato naj se igrajo zunaj, naj bodo občasno blatni – to ni nevarno, temveč naravno.

Starši lahko veliko naredijo že z vsakodnevno pripravo hrane. Uravnotežena, pestra prehrana, bogata z vitamini, minerali in antioksidanti, je temelj zdravja. Ključna živila vključujejo:

- citruse (vitamin C),

- zeleno listnato zelenjavo (vitamin A, C, folati),

- polnozrnata žita (vlaknine, cink),

- oreščke in semena (vitamin E, omega-3),

- fermentirana živila (probiotiki),

- česen in čebulo (naravna antibakterijska učinka).

Naravni pripravki, ki jih nekateri starši uporabljajo med sezonskimi prehodi, vključujejo:

- med s česnom,

- kurkumo s črnim poprom,

- olje črne kumine.

Cepljenje ostaja eden najpomembnejših načinov krepitve odpornosti proti določenim nevarnim boleznim. Po priporočilih WHO so cepljenja za dojenčke in majhne otroke ključnega pomena, saj še nimajo razvitega imunskega odziva.

Cepljenja ne ščitijo le posameznega otroka, temveč tudi ranljive člane družbe, kot so novorojenčki, starejši in kronični bolniki.

Med spanjem telo proizvaja citokine, posebne proteine, ki pomagajo pri boju proti okužbam in vnetjem. Spanje torej neposredno vpliva na imunski odziv. Priporočena količina spanja za otroke:

- 3–5 let: 10–13 ur,

- 6–13 let: 9–11 ur,

- najstniki: 8–10 ur.

Nasveti za boljši spanec:

- vzpostavite rutino (spanje ob isti uri),

- izogibanje zaslonom 1 uro pred spanjem,

- tiho, temno in hladno okolje za spanje.

Redna telesna dejavnost izboljšuje prekrvavitev, spodbuja delovanje imunskih celic in izboljšuje psihofizično počutje. Najbolj koristna je igra na prostem, saj otroci hkrati prejmejo tudi:

- sončno svetlobo (vitamin D),

- stik z naravo (raznolik mikrobiom),

- razbremenitev od digitalnih zaslonov.

Strokovnjaki priporočajo vsaj 1 uro aktivne igre na dan.

Stres oslabi imunski sistem, tudi pri otrocih. Dolgotrajen stres poveča raven kortizola, ki lahko zavira delovanje imunskih celic. Zato je pomembno čustveno varno okolje:

- poslušajte otroka brez obsojanja,

- vzpostavite odprto komunikacijo,

- naučite otroka prepoznavati in izražati čustva,

- zagotovite čas za sprostitev in igro brez pritiskov.

Zrak v domačem okolju močno vpliva na otrokovo zdravje. Kajenje v stanovanju, uporaba agresivnih čistil, plesen in prašni delci so nevidni sovražniki imunosti. Starši naj poskrbijo za:

- redno prezračevanje,

- uporabo naravnih čistil (kis, soda bikarbona),

- odstranitev cigaret in pasivnega dima iz doma.

Čeprav so pogoste otroške bolezni običajne, obstajajo znaki, ki zahtevajo zdravniško obravnavo. Obiščite pediatra, če:

- ima otrok pogoste ali nenavadno hude okužbe,

- se simptomi stalno vračajo (vročina, utrujenost, izguba teka),

- ima že diagnosticirane kronične bolezni (astma, imunske bolezni),

- se pojavijo resni simptomi: visoka vročina, težko dihanje, izpuščaji, letargija.

Močan imunski sistem pri otrocih ni stvar naključja ali genetike – oblikuje se tudi z vsakodnevnim življenjskim slogom, v katerem imajo starši osrednjo vlogo. Z zdravo prehrano, spanjem, igro, smehom in čustveno varnostjo lahko otroku omogočimo ne le večjo odpornost, ampak tudi boljše splošno počutje.

Vir: index.hr