Bibaleze.si

Kaj pomeni napihnjen trebušček pri dojenčku?

Špela Zupan

Dojenček

0
15. 05. 2021 07.49

Napihnjen trebušček še ne pomeni bolezni, alergije ali preobčutljivosti. Kdaj vse je treba zaradi napihnjenosti obiskati pediatra, je pojasnil doc. dr. Jernej Dolinšek, ki obenem močno odsvetuje domače diete na lastno pest. Preverite, zakaj!

krci

Dojenčki in manjši otroci imajo lahko pogosto napihnjen trebušček. Čeprav starše skrbi, pa je razlog največkrat enostaven – otrok se je enostavno preveč najedel. Najmlajši dojenčki lahko včasih pogoltnejo preveč zraka, zato je treba po hranjenju vedno "podreti kupček", otrok pa ima lahko trd in boleč trebušček zaradi zaprtja, kar lahko omilite z več tekočine, vlaknin in gibanja.

Včasih so lahko vzroki za napihnjenost drugje – morda gre za preobčutljivost, alergijo ali bolezen. Izredno redko je lahko napihnjenost posledica rašče v trebuhu, kar praviloma, kar bo potrdil pediater s pretipanjem trebuščka in slikovnimi preiskavami. Možno je, da otrok morda slabo prebavlja naravni mlečni sladkor, a se ta intoleranca praviloma ne pojavi pri najmlajših, temveč pozneje v otroštvu in v odrasli dobi. Preobčutljivost na laktozo se kaže v napihnjenosti, pretakanju in izločanju plinov, driski in takrat se je smiselno posvetovati z zdravnikom. Kdaj vse je treba zaradi napihnjenosti obiskati pediatra, je pojasnil doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., specialist pediater na Kliniki za pediatrijo v mariborskem kliničnem centru.

Kot rečeno, napihnjen trebušček najpogosteje ni nič nevarnega, morda otrok zgolj slabo prebavlja določena živila. Predvsem ogljikovi hidrati namreč povzročajo tvorbo določenih plinov in dojenčkove mišice na trebuhu niso tako razvite, kar se lahko recimo odrazi v napihnjenosti. "Ampak ni znak za alarm, če se otrok z napihnjenim trebuščkom ne počuti slabo, če primerno napreduje v telesni teži, če dobro raste, če je živahen, če je zadovoljen, če ni driske ali pogostega odvajanja blata, če ni vetrov, če ne bruha," je pojasnil dr. Jernej Dolinšek. Drugače je, če napihnjenost spremljajo določene težave, kot denimo bolečine v trebuščku, dolgotrajen in pretiran jok, večkratno odvajanje predvsem neprebavljenega penastega, mastnega blata, prepočasno napredovanje teže, zavračanje hrane ... "Skratka, če otrok deluje bolan, je smiselno obiskati zdravnika," je poudaril.

Ne poslužujte se diet "na lastno pest"

Napihnjen trebušček še ne pomeni bolezni, alergije ali preobčutljivosti.
Napihnjen trebušček še ne pomeni bolezni, alergije ali preobčutljivosti. FOTO: Dreamstime

Alergijske teste lahko opravljamo že pri zelo majhnih dojenčkih, starih nekaj mesecev. Najpogostejši vzroki alergij v prvem letu življenja, ki bi lahko povzročali napihnjenost, so sicer alergije na kravje mleko in na jajca, sledijo oreščki, soja in žita. Dr. Jernej Dolinšek odsvetuje, da bi starši sami pred posvetom z zdravnikom prilagodili prehrano, torej, da bi "na lastno pest" testirali morebitne alergije in preobčutljivosti. "Pomembno je, da pomagamo otroku in da najdemo vzrok napihnjenosti. Testi so pogosto enostavni in precej neinvazivni. Običajno so to krvne preiskave, lahko tudi kožni in dihalni testi, redkeje preiskave blata ali slikovne preiskave, ki bi pokazale preveč zraka v prebavilih." Alergijo naj torej vedno potrdi pediater. "Starši nam najbolj pomagajo s pisanjem dnevnika prehrane, iz katerega je razvidno, kaj je otrok zaužil in kdaj je bil trebušček najbolj napihnjen. Če ugotovijo, da so bile težave po zaužitju kravjega mleka, bo zdravnik bistveno lažje postavil diagnozo in predpisal ustrezno dieto," je opisal. "Za nas pediatre je težko, če nekdo že doma začne z dieto. Stanje se tako že doma lahko izboljša, mi pa zaradi zakritih znakov in zaradi normalizacije testov stežka najdemo vzrok. Takrat je pot do diagnoze bistveno dolgotrajnejša in težja," je opozoril.

Dr. Jernej Dolinšek je omenil najbolj "priljubljeni" dieti brez laktoze in za celiakijo. "Da, res je morda za posumiti na slabšo razgradnjo ogljikovih hidratov oz. laktoze, če dojenčka hranimo z mlečno formulo, in jo zato lahko zamenjamo. A veliko laktoze - več kot denimo kravje mleko – ima tudi materino mleko. A zato nikoli ne bi kar tako svetoval prekinitve dojenja, ki ima številne prednosti," je poudaril. Z zmanjšanjem vsebnosti laktoze v hrani sicer ne moremo škoditi in se stanje lahko izboljša, ampak hkrati se torej lahko zaradi takšne diete zakrijejo znaki neke druge osnovne bolezni v ozadju. "Na prehransko alergijo, kakšno drugo preobčutljivost ali celiakijo pomislimo, ko je napihnjenost pretirana, ko predolgo traja in ko jo spremljajo še drugi resni znaki. Otrok ima morda kožne izpuščaje, odvaja penasto in mehko blato, je razdražen, zavrača hrano in celo hujša, ali pa morda, ko je otrok že starejši in ko bi se moral trebušček v večini primerov zmanjšati. Takrat je treba obiskati pediatra," je poudaril dr. Jernej Dolinšek. Celiakija je nekaj drugega. "Je preobčutljivost na gluten. Je avtoimuna bolezen, ki tako uniči črevesne resice, da telo ne razgrajuje in absorbira več ogljikovih hidratov, npr. laktoze in še česa drugega. Takrat je trebušček izrazito napet, obenem pa ima otrok lahko drisko ali je zaprt in slabo napreduje," je pojasnil.

Kako je pri izključnem dojenju in hranjenju z nadomestnim mlekom?

Ne prenehajte dojiti, če opazite težave pri dojenčku. Posvetujte se s pediatrom in skušaj bosta našla rešitve.
Ne prenehajte dojiti, če opazite težave pri dojenčku. Posvetujte se s pediatrom in skušaj bosta našla rešitve.FOTO: Dreamstime

Pri dojenju je možen prenos snovi, tudi alergenov, preko materinega mleka na otroka. Vendar takrat praviloma ni znak napihnjen trebušček, temveč ima dojenček prej lahko drisko ali še pogosteje drisko s krvavimi nitkami. "Takšno drisko in odvajanje blata s primesmi krvi praviloma spremljajo močnejši krči, kar imenujemo alergijski proktokolitis. Težave z napihnjenosti pa bi bolj verjetno lahko povzročala mamina laktoza ali bi se preobčutljivost pojavila po kakšnih okužbah, denimo z rota virusom. Ampak, mamica naj takrat ne neha dojiti zaradi toliko drugih dobrih lastnosti njenega mleka. Pri alergijskem proktokolitisu pa je morda za razmisliti, ali težave povzročajo alergeni, kot so mleko, jajca, oreščki, soja, žita. Če mama izključi določeno živilo in se nato stanje izboljša, dobimo posreden dokaz o preobčutljivosti, zato izključevanje živil v teh primerih kar pogosto svetujemo. Ob krvavem blatu denimo mamici vendarle svetujemo, naj morda razmisli o izločitvi določenih živil, predvsem alergenov," je razložil dr. Jernej Dolinšek.

Pri hranjenju dojenčka z nadomestnim mlekom, pri katerem je dokazana alergija, pediater priporoči nadomestno formulo za alergike, pri drugih pa lahko pomagajo formule z manjšo vrednostjo laktoze. "Večkrat se srečujemo s situacijo, ko starši v enem tednu petkrat menjajo formulo. Ker se stanje ne izboljša, jih postane strah, kaj je narobe. Otrok pa se morda niti ne more tako hitro privaditi na nekaj novega, lahko celo začne zavračati hrano in celo hujšati. Z eno formulo je treba nekaj časa vztrajati," je razložil. Po njegovih besedah so mlečne formule najboljši približek materinemu mleku, pri čemer so različne kakovosti, z različnimi vsebnostmi sladkorjev in drugih snovi, kar pa je je v Evropski uniji dovolj nadzorovano. "Proti napihnjenosti bi morda lahko pomagale formule z manj laktoze, pri alergijah pa so potrebne posebne mlečne formule za alergike oziroma hidrolizati, ki jih po alergijskih testih priporoči pediater," je povzel.

Katera živila umirjajo napihnjenost?

Pri vseh, še posebej pa pri naših najmlajših, je izrednega pomena uravnotežena, raznovrstna in zdrava prehrana, zato je potrebno uživati vse v primernih in zmernih količinah. Je pa res, da vlaknine in ogljikovi hidrati povzročajo več plinov in napihnjenosti, prav tako škrob - skladiščen ogljikov hidrat, ki ga najdemo npr. v rižu, pšenici, fižolu, drugih žitih, krompirju. "Navadna voda kot pijača nikoli ne more škoditi, obstajajo tudi encimi za razgradnjo laktoze, ki pa jih pred obiskom zdravnika ne bi svetoval," je dejal dr. Jernej Dolinšek.

Probiotiki po njegovih besedah načeloma niso slaba stvar in določeni lahko pri najmlajših dojenčkih zmanjšajo trebušne krče, ki so do določene mere lahko posledica napihnjenosti in plinov. "Ne škodijo in lahko koristijo, vendar ne nujno. Pri celiakiji in pri alergijah se lahko malenkost spremeni situacija, vendar velikega izboljšanja ni pričakovati, medtem ko nedvomno pomagajo pri driski ali uravnati prebavo ob jemanju antibiotikov. Predvsem pa je treba biti pozoren, da so kakovostni," je poudaril. Nič tudi ne bo narobe, če bo otrok užival denimo jogurte in kefirje, ki so fermentirani ogljikovi hidrati z vsebnostjo mikroorganizmov in ki lahko kot taki blagodejno vplivajo na prebavo in črevesje. Manj napenjanja in napihnjenosti kot ogljikovi hidrati povzročajo proteini, ampak izključno proteinska prehrana ni dobra za človeka, za normalen razvoj potrebujemo vsa osnovna živila v priporočenih količinah, tudi maščobe.

Jogurt blagodejno vpliva na prebavo in črevesje.
Jogurt blagodejno vpliva na prebavo in črevesje.FOTO: Dreamstime

Napihnjen trebušček v največ primerih torej ni razlog za skrb. Otrok naj uživa raznovrstno in uravnoteženo prehrano, s pediatrom pa se posvetujte, če napihnjenost spremljajo druge težave. Včasih bo pomagalo več tekočine, v nekaterih primerih bo zaradi preobčutljivosti ali alergije potrebna dieta. Nikakor pa ni dobro otroku na lastno pest omejevati prehrane, saj lahko naredite več škode kot koristi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740