Bibaleze.si

Kronično zaprtje pri otroku – kako pomagati?

S.B.

Zdrav otrok

0
24. 03. 2021 07.36

Zaprtje pri otroku se lahko pojavi zaradi bolezenskih vzrokov, veliko pogosteje pa predstavlja zgolj funkcijsko motnjo. V tem primeru govorimo o kroničnem funkcionalnem zaprtju.

Kahlica

V prvem letu dojenčki iztrebljajo večinoma enkrat do večkrat dnevno. Pri dojenih otrocih je to lahko različno, od večkrat dnevno do enkrat tedensko, in v vsakem primeru gre za normalno stanje. Pozneje pa zdravi otroci odvajajo blato podobno kot odrasli od trikrat dnevno do enkrat na dva dni. Zaprtje pri otroku se lahko pojavi zaradi različnih bolezenskih vzrokov, kot so prirojene strukturne nepravilnosti črevesa in medeničnega dna, vnetne in druge pridobljene zožitve črevesa, bolezni črevesnega oživčevja, bolezni osrednjega oživčevja, bolezni gladkega in progastega mišičja, presnovne bolezni, bolezni žlez z notranjim izločanjem ali vpliv zdravil in drugih kemičnih snovi. 

Veliko pogosteje kot za bolezenske vzroke pa gre pri zaprtju otroka zgolj za funkcijsko motnjo. In takrat govorimo o kroničnem funkcionalnem zaprtju. 

Predvsem v prvih mesecih črevesje otroka rado malce 'ponagaja'.
Predvsem v prvih mesecih črevesje otroka rado malce 'ponagaja'.FOTO: Shutterstock

Kaj je kronično funkcionalno zaprtje?

Motnja, ki jo imenujemo kronično funkcionalno zaprtje, je v razvitem svetu izredno pogost pojav, saj naj bi prizadela kar tretjino celotnega prebivalstva. Pri tem gre za moteno delovanje črevesa in funkcije iztrebljanja. Vzroki zanjo pa se skrivajo predvsem v nezdravem načinu življenja, kot so pitje premajhnih količin tekočine, prehranjevanje z živili, ki vsebujejo premalo vlaknin, kot so sadje, zelenjava in žitarice, izpostavljanje stresnim okoliščinam, neredno odvajanje blata in pomanjkanje časa. 

 

Kadar se pojavi zaprtje, se zlasti pri otroku njegova intenzivnost hitro stopnjuje. Posledično lahko nastane tako imenovani začarani krog. Kaj to pomeni?

Odvajanje trdega blata je lahko težavno in pogosto zelo boleče. Zato se otrok nagonsko izogiba odvajanju in blato začne zavestno zadrževati. Starši lahko pri tem pogosto opazijo, da otrok počepne in se 'napenja', zato se jim zdi, da otrok poskuša odvajati blato, ta pa v resnici počne ravno nasprotno – na vsak način poskuša zadržati blato v telesu. Posledično se zaprtje še bolj poglablja, dalj časa ko otrok zadržuje blato v sebi, bolj trdo to postaja in težje ga je odvajati. Pri tem se lahko pojavijo številni zapleti in nevšečnosti, kot so poškodbe, razpoke pri prehodu sluznice črevesa v kožo zadnjika, krvavitve, izguba refleksov, pri čemer se lahko pojavi tudi neželeno uhajanje blata. Blato, ki pri tem uhaja, je lahko povsem mehko, saj vsebina ob robovih črevesa uhaja mimo velikega čepa blata, ki je v danki. Zato starši pogosto mislijo, da gre pri otroku za drisko. Ob tem se lahko pojavijo tudi bolečine v trebuhu oz. trebušni krči, saj črevo skuša iz telesa iztisniti vsebino. 

Otrok lahko pridobi strah pred odvajanjem blata.
Otrok lahko pridobi strah pred odvajanjem blata.FOTO: iStockphoto

Kako preveriti, ali gre pri malčku za kronično funkcionalno zaprtje?

Če se zaprtje in strah pred odvajanjem blata pojavita v prvih mesecih življenja in ga spremljajo različne življenjske prelomnice, kot je prvi obisk vrtca, odvajanje od plenice, psihični stresi v družini, sprememba prehrane ipd.), gre po navadi za funkcionalno zaprtje. Zdravnik lahko po pogovoru s starši in pregledu otroka ugotovi, ali gre za funkcionalno ali bolezensko zaprtje. Če bo ugotovil, da gre za slednje, bo otroka napotil k specialistu pediatru gastroenterologu. Ta se bo lahko glede na rezultate klinične slike odločil, ali bo naredil dodatne laboratorijske preiskave ali bo opravil slikovno rentgensko slikanje črevesa ali kakšne druge dodatne preiskave, kot je rektoskopija. 

Kako poteka zdravljenje kroničnega funkcionalnega zaprtja pri otroku?

Da bi se lotili zdravljenja, je najprej treba ugotoviti razloge, ki so privedli do kroničnega funkcionalnega zaprtja. Nato je treba vpeljati nekaj sprememb in korenito spremeniti življenjski stil. Priporočljivo je uživanje hrane, ki vsebuje veliko balastnih snovi ali vlaknin, kot so sadje, zelenjava in žitarice (neolupljen krompir, stročji fižol, grah, paprika, jajčevec, solata, blitva, cvetača, brokoli, ohrovt, zelje, por, čebula, rdeča pesa, jagodičevje, jabolka, hruške, slive, marelice, kutina, breskev, banana, mandarine in pomaranče ter ješprenj, ajda, proso in oves), pitje zadostnih količin vode ali nesladkanega čaja, pitje mlačne mineralne vode na tešče, skrb za redno vsakodnevno odvajanje blata. 

Pomagate mu lahko s spremembo življenjskega stila.
Pomagate mu lahko s spremembo življenjskega stila.FOTO: Shutterstock

Če gre za težjo obliko zaprtja, je žal potrebna odstranitev čepa blata iz danke s klizmo ali močnejšim odvajalom. Nekaj časa bo najverjetneje treba uživati laktulozni sirup, ki deluje kot blažja oblika odvajala. Zlasti pri manjšem otroku pa je zdravljenje zaprtja dolgotrajen proces, zato je priporočljivo, da pri tem zapisujete v dnevnik, kdaj je otrok odvajal in kdaj so se pojavile morebitne težave. Morda bo pomagalo tudi spodbujanje otroka s simboličnimi nagradami, zaradi katerih bo imel večjo motivacijo pri rednem odvajanju blata in bo nekoliko pozabil na ponotranjen strah. Vendar pa ne pozabite – tudi če vam uspe vzpostaviti redno odvajanje, sta še dolgo časa potrebna dodatna skrb in pozornost, namenjena načinu življenja, saj se lahko zaprtje v nasprotnem primeru hitro ponovi. 

Vir: Paparica, Veliki zdravstveni priročnik

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740