Ko otrok postane tarča ustrahovanja: kako prepoznati prve znake in kako ukrepati

Otroci redko spregovorijo o nasilju, ker jih je strah posledic ali ker menijo, da bodo odrasli njihovo izkušnjo zmanjšali. Kot poudarja StopBullying.gov, se mnogi bojijo, da bodo, če spregovorijo, postali še večja tarča ali pa bodo razočarali starše. Takšen notranji pritisk pogosto vodi v prikrivanje težav in dolgotrajno stisko.

American Psychological Association navaja, da otroci, ki doživljajo ustrahovanje, pogosto razvijejo občutek krivde in sramu. Ti občutki so še posebej izraziti pri mlajših otrocih, ki težje razumejo dinamiko nasilja in zato verjamejo, da so sami povzročili težavo.

Prepoznavanje zgodnjih znakov je ključno, saj se lahko posledice hitro poglobijo.

Nenadna razdražljivost, umik v sobo, jokavost ali tišina pri obrokih so pogosti pokazatelji stiske. Child Mind Institute poudarja, da so vedenjske spremembe eden najzanesljivejših indikatorjev, da otrok doživlja pritisk ali nasilje v šoli.

Če otrok nenadoma noče več v šolo ali se izogiba dejavnostim, ki jih je prej rad obiskoval, je to lahko znak, da se tam počuti ogroženega. National Bullying Prevention Center poroča, da se otroci pogosto pritožujejo nad bolečinami v trebuhu ali glavoboli, ki so posledica stresa.

Raztrgana oblačila, poškodovani šolski pripomočki ali izgubljene stvari brez jasne razlage lahko nakazujejo fizično ali psihično nasilje. StopBullying.gov opozarja, da otroci pogosto skrivajo resnico, ker se bojijo povračil.

Dolgotrajni stres vpliva na telesno počutje. American Psychological Association navaja, da se pri otrocih, ki doživljajo ustrahovanje, pogosto pojavijo težave s spanjem, nočne more, zmanjšan apetit ali prenajedanje.

Pogovor mora biti varen, nežen in brez obsojanja.

Otroku dajte občutek, da ga poslušate brez sodbe. Child Mind Institute poudarja, da otroci najlažje spregovorijo, ko čutijo, da jih odrasli ne bodo kritizirali ali silili v odgovore.

Namesto neposrednih vprašanj, ki lahko otroka prestrašijo, uporabite:

– Kako se počutiš v šoli?

– Je kdo, s katerim se ne počutiš dobro?

– Se je zgodilo kaj, kar te je zaskrbelo?

Otroci pogosto mislijo, da so sami povzročili nasilje. National Bullying Prevention Center navaja, da je eden ključnih korakov, da starši jasno povedo, da otrok ni odgovoren za vedenje drugih.

Ko starši prepoznajo težavo, je pomembno, da ukrepajo premišljeno in sistematično.

Šola mora biti obveščena, saj ima odgovornost zaščititi otroka. StopBullying.gov priporoča, da starši dokumentirajo dogodke, se pogovorijo z razrednikom in po potrebi vključijo svetovalno službo.

Neposreden pogovor z drugim otrokom ali njegovimi starši lahko situacijo poslabša. American Psychological Association opozarja, da takšni poskusi pogosto vodijo v dodatno stopnjevanje konflikta.

Vključevanje v dejavnosti, kjer se otrok počuti uspešen, pomaga pri obnovi samozavesti. Child Mind Institute poudarja, da občutek kompetentnosti zmanjšuje vpliv nasilja na otrokovo samopodobo.

Če se pojavijo dolgotrajni znaki tesnobe, strahu ali umika, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč psihologa ali terapevta.

Spletno ustrahovanje je vse pogostejše, saj se dogaja v zasebnosti, brez nadzora odraslih. National Bullying Prevention Center poroča, da otroci pogosto ne povedo, da so tarča spletnih žalitev, ker se bojijo, da jim bodo starši omejili uporabo tehnologije.

Starši lahko pomagajo tako, da:

– se z otrokom pogovarjajo o varni rabi interneta,

– ga naučijo blokirati nasilne uporabnike,

– redno preverjajo otrokovo počutje, ne pa njegovih zasebnih sporočil,

– poudarijo, da ima pravico do varnosti tudi na spletu.

Otroci, ki doživljajo ustrahovanje, potrebujejo občutek varnosti, razumevanja in podporo odraslih. Ko starši pravočasno prepoznajo znake in ukrepajo, otroku pokažejo, da ni sam in da ima ob sebi ljudi, ki ga bodo zaščitili. To je temelj, na katerem lahko ponovno zgradi samozavest in občutek vrednosti.

Otroci in mladostniki lahko anonimno pokličejo, kadar doživljajo ustrahovanje, strah, osamljenost ali kakršno koli stisko. Svetovalci poudarjajo, da je prvi korak vedno pogovor z nekom, ki zna poslušati, in da noben otrok ne sme ostati sam s svojo težavo. Starši se lahko obrnejo nanje, kadar ne vedo, kako pristopiti k otroku ali kako ukrepati ob sumu na nasilje.

Ti centri nudijo psihološko podporo, svetovanje, pomoč pri reševanju konfliktov in strokovno obravnavo otrok, ki doživljajo nasilje ali vedenjske spremembe. Starši lahko dobijo usmeritve, kako otroku pomagati, kako komunicirati s šolo in kako prepoznati resnost situacije.

Vsaka osnovna in srednja šola ima svetovalno službo, ki je dolžna pomagati otroku, ko se pojavi ustrahovanje. Svetovalni delavci lahko posredujejo med učenci, obvestijo učitelje, pripravijo načrt zaščite in spremljajo otrokovo počutje. Starši se lahko nanje obrnejo neposredno, brez predhodne najave.

Kadar je ustrahovanje dolgotrajno, intenzivno ali se prepleta z drugimi oblikami nasilja, lahko CSD vključi strokovnjake, ki pomagajo zaščititi otroka. CSD lahko sodeluje s šolo, družino in drugimi institucijami ter poskrbi, da otrok dobi ustrezno podporo.

Če gre za fizično nasilje, grožnje, izsiljevanje ali spletno nadlegovanje, ki presega meje šolskega reševanja, lahko starši prijavijo dogodek policiji. Policija obravnava tudi primere spletnega ustrahovanja, širjenja posnetkov, groženj ali fizičnih napadov.

Če je otrok priča nasilju doma ali je sam žrtev psihičnega ali fizičnega nasilja v družini, lahko starši ali otroci poiščejo pomoč pri strokovnih delavkah, ki nudijo psihološko podporo, varne pogovore in usmeritve za zaščito.

Nudi psihološko pomoč ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje, ustrahovanje ali čustveno stisko. Staršem lahko pomagajo razumeti otrokovo vedenje in jim svetujejo, kako ukrepati v primerih nasilja v družini ali šoli.

Viri: StopBullying.gov, American Psychological Association, Child Mind Institute, National Bullying Prevention Center, TOM telefon