Kaj vse vpliva na zdravje mlečnih zob?

Zdrav otroški nasmeh ni samoumeven, a s pravimi navadami in znanjem ga lahko učinkovito ohranimo.

Prehranske navade, ki jih otrok razvije v prvih mesecih življenja, imajo dolgoročen vpliv na njegovo zdravje – tudi na zobe. Približno pri šestih mesecih večina otrok preide na gosto hrano, s čimer se ne spremeni le način prehranjevanja, temveč tudi sestava bakterij v ustih.

Čeprav je sadje pogosto na jedilniku malčkov, se hitro znajdejo tudi sladkarije – keksi, kolački, sadni sokovi. In čeprav ti izdelki vsebujejo sladkor, nova znanstvena dognanja kažejo, da sladkor ni edini sovražnik zobne sklenine.

V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji BMC Oral Health, so strokovnjaki preučevali prehranske, higienske in mikrobiološke dejavnike pri 127 otrocih, starih od 12 do 24 mesecev. Analizirali so uživanje sladke hrane, vrste bakterij v ustni votlini ter vsakodnevne navade.

Rezultati so presenetljivi: ni bilo ugotovljene neposredne povezave med količino zaužitih sladkarij in pojavnostjo kariesa. Nekateri otroci, ki so redno uživali sladke prigrizke, kariesa sploh niso razvili. To kaže, da so vzroki za kvarjenje zob precej bolj kompleksni, kot smo domnevali doslej.

Strokovnjaki poudarjajo, da bakterije, kot je Streptococcus mutans, sladkor uporabljajo za tvorbo kislin, ki razgrajujejo zobno sklenino. A razvoj kariesa ni odvisen zgolj od prehrane.

Pomembno vlogo igrajo tudi:

- genetska predispozicija,

- redna in pravilna ustna higiena,

- sestava bakterij v ustni votlini,

- pogostost pitja vode (zlasti fluorirane),

- uporaba zobne paste s fluoridom,

- pogostost in temeljitost čiščenja zob (vsaj dvakrat dnevno).

Premalo vitaminov in mineralov v prehrani lahko dodatno oslabi zobno strukturo, zato tudi sicer zdrava prehrana igra ključno vlogo.

Ustna nega se ne začne šele z izraščanjem prvega zoba – temveč že prej. Priporočljivo je, da starši po vsakem hranjenju otrokove dlesni nežno obrišejo z vlažno gazo. Ko se pojavijo prvi zobki, pa je čas za redno ščetkanje.

Osnovna navodila za nego otroških zob:

- Do 3. leta starosti: količina zobne paste naj bo v velikosti riževega zrna.

- Po 3. letu starosti: količina paste naj bo v velikosti graha.

- Zobe ščetkamo dvakrat dnevno po dve minuti.

- Ščetkanje naj vedno poteka pod nadzorom staršev.

- Sladkarije niso največji sovražnik – slabe navade so

Sladkarije same po sebi niso vedno težava. Ključno je, kako pogosto jih otrok uživa, kakšna je njegova ustna higiena in ali so prisotni zaščitni dejavniki, kot so fluorid, pravilna tehnika ščetkanja in redni obiski zobozdravnika.

Otrok, ki občasno poje kos torte, a ima sicer zdravo prehrano in dosledno ustno higieno, ima bistveno manjše tveganje za razvoj kariesa kot tisti, ki dnevno uživa sladkarije in si redko ščetka zobe.

Zdravje otroških zob ni več preprosta enačba manj sladkorja = manj kariesa. Gre za celosten pristop, ki vključuje prehrano, higieno, genetiko in okolje. Starši lahko z zgodnjim vzgojnim pristopom, doslednostjo in dobrim zgledom poskrbijo, da bodo otrokovi zobje močni in zdravi.

Vir: index.hr