Kako zdraviti drisko pri otroku? Vzroki, prehrana in nasveti

Driska je stanje, ko ima otrok redko, tekoče ali vodnato blato. Normalno je, da črevesje absorbira vodo iz hrane in tekočin, preden se blato izloči. Pri driski je ta proces moten, zato je blato preveč tekoče. Driska lahko traja od nekaj dni do več tednov, odvisno od vzroka.

Virusne okužbe: Rotavirus, adenovirus, norovirus so najpogostejši povzročitelji virusnega gastroenteritisa, ki ga spremlja driska. Virusne okužbe so zelo nalezljive in se pogosto pojavijo pri majhnih otrocih, zlasti v kolektivih (vrtci).

Bakterijske okužbe: Salmonela, Escherichia coli, Campylobacter so pogosti povzročitelji bakterijskih okužb, ki lahko povzročijo drisko, pogosto z dodatnimi simptomi, kot so vročina, krči in včasih kri v blatu.

Parazitske okužbe: Giardia lamblia je redkejši vzrok, ki lahko povzroči dolgotrajnejšo drisko.

Uživanje kontaminirane hrane ali vode lahko povzroči akutno zastrupitev, ki se kaže z bruhanjem in drisko.

Nekatera zdravila, predvsem antibiotiki, lahko motijo normalno črevesno floro in povzročijo drisko.

Preobčutljivost na določeno hrano (na primer laktozna intoleranca ali alergija na mlečne beljakovine) lahko povzroči drisko.

Stanja, kot so Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis ali celiakija, so redkejši, a pomembni vzroki kronične driske.

- Pogosto vodnato ali redko blato (več kot trikrat na dan)

- Bolečine v trebuhu, krči

- Bruhanje in slabost

- Povišana telesna temperatura

- Znaki dehidracije (suhe ustnice, pomanjkanje solz pri jokanju, zmanjšano uriniranje, omotica)

- Kri ali sluz v blatu

Če se pojavi dehidracija ali driska traja več kot tri dni, je nujen posvet z zdravnikom.

Najpomembnejši del zdravljenja driske je preprečevanje dehidracije. Otroku ponudite dovolj tekočine, ki vsebuje elektrolite (oralne rehidracijske raztopine). Navadna voda ni dovolj, saj ne vsebuje natrija in kalija, ki ju telo potrebuje za obnovo.

Pri dojenih dojenčkih je priporočljivo nadaljevati z dojenjem, saj materino mleko vsebuje potrebna hranila in tekočine.

Pomembno je, da otrok med drisko ne ostane lačen, ampak dobi lahko prebavljivo, hranljivo hrano:

Izogibajte se: mastni, ocvrti, začinjeni in zelo sladki hrani, ki lahko poslabša drisko.

Priporočena hrana: kuhano korenje, riž, kuhano meso (piščanec, puran), krompir, banane, jabolka (naribana ali kuhana), polnozrnati kruh, jogurt s probiotiki.

Izogibajte se sadnim sokovom in gaziranim pijačam, ki lahko poslabšajo simptome.

Probiotiki (žive bakterije, kot so laktobacili in Saccharomyces boulardii) lahko pomagajo obnoviti zdravo črevesno floro in skrajšajo trajanje driske.

Pri virusni driski se običajno ne daje zdravil za zaustavitev driske, saj telo s tem izloči povzročitelje. Antibiotiki se dajejo le, če je potrjena bakterijska okužba in jih predpiše zdravnik.

Nikoli ne dajajte zdravil proti driski brez posveta z zdravnikom, zlasti pri majhnih otrocih.

- Če otrok kaže znake dehidracije

- Če je driska zelo pogosta (več kot šest- do osemkrat na dan) in traja več kot tri dni

- Če je blato krvavo ali zelo sluzasto

- Če ima otrok visoko vročino več dni

- Če otrok bruha večkrat zaporedoma ali noče piti tekočine

- Če je otrok dojenček, še posebej novorojenček, in ima drisko

- Redno umivanje rok, še posebej pred jedjo in po uporabi stranišča

- Uživanje varne in dobro pripravljene hrane

- Cepljenje proti rotavirusu (na voljo v mnogih državah)

- Izogibanje stikom z okuženimi osebami

Vir: yumama