Razvoj in napredek se razlikujeta od otroka do otroka. Nekaterim otrokom gredo bolje motorične sposobnosti, drugi začnejo prej čebljati, spet tretji pa so morda boljši na katerem drugem področju. Zato se nikoli ne smemo osredotočati na rok, do katerega naj bi otrok dosegel določene mejnike, temveč moramo na osnovi poznavanja otroka in podatkov, kdaj približno naj bi usvojil določene spretnosti ali znanja, oceniti, ali je zadeva v mejah normale ali pa bi se morali morda posvetovati z otrokovim pediatrom.
Kdaj naj bi otrok prepoznal svoje ime in se odzval nanj?
Načeloma bi se moral otrok na svoje ime odzivati, še preden začne govoriti, zato strokovnjaki priporočajo, da otroka po imenu čim pogosteje kličemo že od samega začetka. Običajno se to zgodi v obdobju, ko začne opažati in spoznavati predmete okoli sebe, približno pri sedmih do desetih mesecih starosti. Nekatere mame sicer pravijo, da so se njihovi malčki že pred tem obdobjem odzivali na svoje ime, vendar strokovnjaki trdijo, da gre pri tem zgolj za prepoznavo materinega glasu, in ne za otrokovo spoznanje, da mu je tako ime. Posledično naj ne bi imeli razloga za preplah vse do desetega meseca otrokove starosti, četudi se ta do takrat ne odziva, ko ga pokličete po imenu. Če pa se otrok tudi po dopolnjenem prvem letu starosti ne odzove, ko ga pokličete po imenu, to pomeni, da ima morda kakšne težave, kot so težave s sluhom ali slabše razvita sposobnost komuniciranja.
Kako doseči, da se bo otrok odzval na svoje ime?
Otroka že od začetka ob vsaki priložnosti kličite po imenu. Kadar imate v roki kakšen predmet, povejte, kaj držite, oz. to poimenujte in potem pokažite s prstom na otroka ter izgovorite njegovo ime. Ravno tako s prstom pokažite na druge osebe in izgovorite njihovo ime, nato isto ponovite z otrokom. Če se otrok po dopolnjenem prvem letu starosti ne odziva na svoje ime, potem je najboljše, da svoje dvome o tem zaupate osebnemu pediatru.
