Kaj je digitalni avtizem? Znaki, na katere morate biti pozorni pri otroku

Digitalni avtizem, znan tudi kot ekranizem, ni uradna medicinska diagnoza, ampak izraz, ki opisuje skupek simptomov pri otrocih, ki preveč časa preživijo pred zasloni, kot so telefoni, tablice, računalniki in televizorji.

Mag. logopedije Marijana Mirković iz Zavoda za psihofiziološke motnje in govorno patologijo Prof. dr. Cvetko Brajović  je za spletno stran Yumama pojasnila: "Digitalni avtizem pomeni odvisnost od zaslonov, ki vodi do začasnih, a resnih vedenjskih sprememb pri otrocih. Ti simptomi so posledica prekomerne izpostavljenosti digitalnim vsebinam."

Raziskave kažejo, da otroci danes pogosto preživijo ure pred zasloni, kar lahko povzroči:

- zaostanek v razvoju govora (razumevanje in izražanje),

- čustvene in kognitivne težave,

- motnje pozornosti in vedenja,

- pomanjkanje socialnih in komunikacijskih veščin,

- zamude pri simbolni igri in motoričnih sposobnostih.

Logopedinja tako poudarja: "Otroški možgani v najzgodnejšem obdobju so zelo občutljivi, hiperstimulacija z neprimernimi vizualnimi in slušnimi dražljaji pa lahko negativno vpliva na celoten razvoj."

Otroci z digitalnim avtizmom se pogosto ne odzivajo na svoje ime, ignorirajo ljudi v bližini, se umikajo vase in so popolnoma okupirani z vsebinami na zaslonu. Pojavijo se lahko ponavljajoča vedenja in tudi agresivnost, saj otrok ne zna verbalno izraziti svojih potreb.

Pomembno je razumeti razliko med avtizmom kot nevrološko razvojno motnjo in digitalnim avtizmom:

Avtizem je trajna razvojna motnja, s katero se otrok rodi.

Digitalni avtizem je skupek vedenjskih simptomov, ki so posledica prevelike uporabe zaslonov.

"Otrok z digitalnim avtizmom nima pravega avtizma, a se obnaša podobno zaradi pretirane izpostavljenosti zaslonom. Ko se zasloni odstranijo, se otrok hitro izboljša – začne se vključevati v svet, razvijati govor in socialne veščine."

Logopedinja navaja primere otrok, ki so zaradi dolgotrajnega gledanja v zaslone imeli:

- zakasnel razvoj govora,

- težave z vedenjem,

- spremenjeno pozornost in socialno interakcijo.

Na primer, deček, ki je preživel več ur dnevno ob telefonu, ni želel jesti brez njega in je z njim tudi zaspal. Posledica so bile resne zakasnitve govora in socio-čustvenega razvoja.

Drugi deček, ki je pretirano gledal risanke in igral igre, je postal razdražljiv, nemiren in jokav. EEG je pokazal epileptiformne spremembe, zato je bil napoten na dodatne preglede.

Znanstvene raziskave potrjujejo, da dolgotrajna izpostavljenost zaslonom spreminja možganske strukture otrok. Otroci, ki preživijo pred zasloni več kot dve uri dnevno, imajo slabše rezultate pri mišljenju, jeziku in spominu, pojavljajo pa se tudi kratkovidnost, nespečnost ter upad interesa za igro in telesno aktivnost.

Logopedinja svetuje:

Otroke do tretjega leta starosti ne izpostavljajte zaslonom.

Če ni druge možnosti, omejite čas gledanja na največ 30 minut dnevno in spremljajte vsebino.

Otroka ne umirjajte, ne hranite in ne uspavajte z uporabo zaslonov.

Statistika kaže, da otroci v povprečju preživijo tri ure dnevno pred zasloni, medtem ko z družinskimi člani v pogovoru preživijo le okoli 40 minut, kar je zelo zaskrbljujoče.

Vir: Yumama