Jecljanje pri otrocih: kako prepoznati težavo in pravočasno pomagati

Jecljanje je motnja tekočnosti govora, ki se kaže z nenadnimi ponovitvami glasov, zlogov ali besed, podaljševanjem glasov ali celo blokadami pri izgovarjanju. Otroci, ki jecljajo, vedo, kaj želijo povedati, vendar imajo težave z nemotenim potekom govora. Pogosto spremljajo te težave tudi vidni napori ali napetost na obrazu in telesu.

Večina primerov jecljanja se začne v otroštvu, najpogosteje med 2. in 6. letom starosti, v obdobju, ko otroci intenzivno razvijajo svoje jezikovne sposobnosti. Raziskave kažejo, da bo med 5 in 10 odstotkov otrok v določenem obdobju svojega življenja pokazalo znake jecljanja. Pri mnogih otrok jecljanje sčasoma izzveni brez potrebe po poseganju.

Vzroki jecljanja še niso povsem jasni, a strokovnjaki menijo, da gre za kombinacijo genetskih in nevroloških dejavnikov. Jecljanje se pogosto pojavlja v družinah, kar kaže na genetsko nagnjenost. Prav tako težave pri koordinaciji in nadzoru govornih gibov lahko prispevajo k razvoju te motnje.

Starši in vzgojitelji naj bodo pozorni na naslednje znake:

- Ponavljanje začetnih glasov ali zlogov, na primer "b-b-b-ba"

- Podaljševanje glasov, na primer "sssssonce"

- Blokade ali nenadne premore med govorom, ko otrok ne more izgovoriti besede

-Vidni napori ali napetost na obrazu, vratu ali telesu med govorom

- Izogibanje govorjenju ali družbenim situacijam zaradi strahu pred jecljanjem

Če opazite te znake, je priporočljivo, da poiščete strokovno pomoč pri logopedu ali specialistu za govor in jezik.

Podpora družine in okolice je ključnega pomena za otroka, ki se sooča z jecljanjem. Nekaj pomembnih priporočil:

- Poslušajte otroka potrpežljivo, brez prekinjanja ali pritiskanja, da hitreje govori

- Ohranjajte mirno in sproščeno vzdušje med pogovori

- Izogibajte se kritiki ali zasmehovanju zaradi jecljanja

- Spodbujajte otroka k govornim dejavnostim skozi igre, zgodbe in pogovore

- Po potrebi poiščite strokovno pomoč logopeda, ki bo nudil ciljno usmerjeno terapijo

- Družine naj sodelujejo v terapijah, da se naučijo, kako otroku najbolje pomagati in ga podpirati

Jecljanje je motnja, ki lahko vpliva na otrokovo samozavest, socialno življenje in komunikacijske sposobnosti. Z zgodnjim prepoznavanjem in ustrezno podporo lahko otrokom pomagamo premagati težave in razviti samozavesten ter nemoten govor. Zato sta izobraževanje in ozaveščanje, pa tudi odpravljanje predsodkov o jecljanju, ključnega pomena za boljše razumevanje in podporo otrokom, ki se z njim soočajo.