Kako okrepiti imunsko odpornost vrtčevskega otroka? To so stvari, ki zares štejejo

Vrtec je za otroka tudi prostor, kjer se srečuje z velikim številom drugih otrok in posledično z različnimi povzročitelji okužb. NIJZ opozarja, da so majhni otroci zaradi še razvijajočega se imunskega sistema in pogostih prvih stikov z različnimi povzročitelji še posebej izpostavljeni okužbam.

Zato pogoste bolezni v prvih letih vrtca še ne pomenijo, da ima otrok slabo odpornost. Ameriška akademija za pediatrijo navaja, da otroci v prvem letu skupinskega varstva pogosto prebolevajo številne okužbe, nato pa se pogostost okužb dihal praviloma zmanjša.

Kaj torej lahko naredijo starši? Veliko, vendar ne nujno z nakupom sirupa ali vitaminskih bombonov.

Otroška odpornost ni nekaj, kar bi lahko čez noč "dvignili". Imunski sistem se razvija in deluje v povezavi s celotnim organizmom, zato je pomembno predvsem to, da ima otrok dobre pogoje za rast in razvoj.

Med najpomembnejšimi so spanje, raznolika prehrana, gibanje, dovolj tekočine, primerna higiena in zaščita pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi.

To se morda sliši precej manj spektakularno kot različni izdelki, ki obljubljajo močnejšo odpornost, vendar so prav osnove tiste, ki imajo največ smisla.

Predšolski otroci potrebujejo precej spanja. WHO za otroke, stare od 3 do 4 let, priporoča 10 do 13 ur kakovostnega spanja v 24 urah, vključno z morebitnim dnevnim počitkom. Pomemben je tudi čim bolj reden urnik spanja in prebujanja.

Pri vrtčevskem otroku je zato vredno pogledati, ali ima dovolj zgodnjo večerno uro in ali je večerna rutina čim bolj umirjena.

Če otrok vsak večer težko zaspi, dolgo gleda v zaslon ali je njegov urnik zelo nepredvidljiv, ni smiselno iskati rešitve najprej v prehranskih dopolnilih. Najprej je treba urediti osnovne navade.

Otrok za dobro počutje ne potrebuje popolnega jedilnika. Potrebuje pa raznoliko prehrano, ki mu zagotavlja različna hranila.

NIJZ v aktualnih priporočilih za prehrano otrok poudarja pestro in uravnoteženo prehrano. Na jedilniku naj bodo zelenjava in sadje, polnovredna žita in žitni izdelki, stročnice, mleko in mlečni izdelki, ribe, jajca, meso ter drugi kakovostni viri beljakovin. Pomembni so tudi kakovostni viri maščob in dovolj tekočine, pri čemer naj bo za žejo predvsem voda.

Pri tem ni treba paničariti, če otrok en dan noče zelenjave, naslednji dan pa poje samo testenine. Pomembnejša je celotna slika prehranjevanja skozi daljše obdobje.

Tudi vrtec ima pri tem pomembno vlogo, saj otrokom zagotavlja pomemben del dnevnih obrokov in jim omogoča spoznavanje različnih okusov in živil.

Vrtčevski otrok ne potrebuje športnega programa, potrebuje pa gibanje.

Igra na igrišču, tek, plezanje, hoja, ples, lovljenje, vožnja s kolesom ali poganjalcem in sprehod so vse odlične oblike telesne aktivnosti.

WHO za otroke med 3. in 4. letom priporoča vsaj 180 minut telesne dejavnosti na dan, razporejene čez ves dan, od tega naj bo vsaj 60 minut zmerne do intenzivne aktivnosti.

To ne pomeni, da mora starš vsak dan meriti minute. Sporočilo je precej preprostejše: otrok naj ima veliko priložnosti za aktivno igro in čim manj dolgotrajnega sedenja.

Hladen zrak sam po sebi ni razlog, da bi zdrav otrok moral ves dan ostati v stanovanju.

Če je otrok zdrav in je vreme primerno, je lahko igra na prostem del vsakdana tudi v hladnejših mesecih. Pomembno je predvsem, da je otrok primerno oblečen in da se lahko giba.

Sprehod po vrtcu, igra na igrišču ali kratek izlet v naravo so lahko preprost način, kako v vsakdan vključiti več gibanja.

Tu se začnejo starši pogosto spraševati, ali bi bilo dobro otroku dodati kakšen pripravek za odpornost.

Ameriška akademija za pediatrijo opozarja, da večina zdravih otrok, ki uživajo raznoliko prehrano, ne potrebuje dodatnih vitaminskih in mineralnih pripravkov. Dopolnila so lahko potrebna v določenih okoliščinah, na primer pri ugotovljenem pomanjkanju, zelo omejeni prehrani ali določenih zdravstvenih stanjih.

Tudi vitamin C ni čarobna zaščita pred prehladom. AAP navaja, da ni dokazov, da bi dodatki vitamina C otrokom preprečili, da bi se prehladili.

Zato velja precej preprosto pravilo: otrokom ne dodajajmo različnih pripravkov samo zato, ker je sezona prehladov.

Če obstaja razlog za skrb glede prehrane ali morebitnega pomanjkanja, je najbolje, da se starši posvetujejo s pediatrom.

Ker se okužbe v vrtcu hitro širijo, je pomembno tudi, da otrok osvoji osnovne higienske navade.

Umivanje rok je ena od preprostih stvari, s katerimi lahko zmanjšamo širjenje povzročiteljev okužb. Otroka je smiselno naučiti, da si roke umije po uporabi stranišča, pred jedjo in po prihodu domov.

Toda tudi tukaj ni treba ustvarjati sveta brez mikrobov. Otroci se bodo z njimi srečevali. Njihov imunski sistem se z njimi srečuje in se uči odzivanja nanje. NIJZ posebej izpostavlja, da se majhni otroci s številnimi povzročitelji srečujejo prvič, njihov imunski sistem pa je še v razvoju.

Ko otrok zboli, je počitek pomemben del okrevanja, hkrati pa s tem zaščitimo tudi druge otroke v skupini.

NIJZ pri ponovni vključitvi otroka v vrtec po nalezljivi bolezni poudarja, da je treba upoštevati tako možnost širjenja okužbe kot tudi otrokovo splošno počutje. Otrok naj bo sposoben normalno jesti, spati in se igrati.

Staršem zato ni treba imeti občutka, da morajo otroka v vrtec poslati takoj, ko vročina pade. Pomembno je, da je otrok dovolj dobro, da lahko normalno sodeluje pri vrtčevskih dejavnostih.

Pri zaščiti pred nalezljivimi boleznimi imajo pomembno vlogo tudi priporočena cepljenja.

Cepljenje pomaga imunskemu sistemu, da prepozna določene povzročitelje bolezni in se nanje učinkoviteje odzove. Ameriška akademija za pediatrijo cepljenje uvršča med pomembne načine zaščite otrok pred nekaterimi okužbami.

Pri otroku je treba upoštevati veljavni slovenski program cepljenja ter njegova individualna priporočila.

To je morda najpomembnejše sporočilo za starše vrtčevskih otrok.

Če se zdi, da je otrok bolan vsakih nekaj tednov, to še ne pomeni, da je z njegovim imunskim sistemom nekaj narobe. Otroci v kolektivu prihajajo v stik z velikim številom povzročiteljev in so v prvih letih lahko pogosto bolni. AAP navaja, da se pogostost okužb dihal v drugem letu obiskovanja skupinskega varstva praviloma zmanjša.

Seveda pa so okoliščine, ko je smiseln pogovor s pediatrom, še posebej, če so okužbe nenavadno težke, dolgotrajne ali se pojavljajo na način, ki starše skrbi.

Morda je najtežje sprejeti prav to, da za otrokovo odpornost ne obstaja ena sama čudežna rešitev.

Ni sirupa, ki bi lahko nadomestil spanec. Ni prehranskega dopolnila, ki bi nadomestilo raznoliko prehrano. In ni mogoče preprečiti vseh vrtčevskih viroz.

Lahko pa otroku vsak dan ponudimo dobre temelje: dovolj spanja, kakovostno in raznoliko prehrano, veliko gibanja, igro na prostem, dovolj tekočine, osnovno higieno in ustrezno zaščito pred boleznimi.

In če potem iz vrtca spet pride s smrkljem pod nosom? To še ne pomeni, da delate kaj narobe. Včasih je vrtec pač tudi šola za imunski sistem.

Viri: NIJZ, WHO in American Academy of Pediatrics